Cairns, Tropical paradise in Queensland

5,5 hours on the bus...it would be a shame if I didn't manage to put together a lousy blog post so here ya go...

Does anyone remember that time when I negotiated my east coast tour for about 500$...yup self high five right there...well the time has come and I hit the road...actually I hit the plane seat with my bum (and waaay more "hand luggage" than it's actually allowed haha) and flew to Cairns as my first of many stops along the East Coast. Between the last 8 straight working days, 6 of them being morning shifs and everyday evening farewell events you may have figured out that packing and organizing my sh*t was probably last on my to do list (which usually is not the case as I always pack everything a week in advance haha there's a first time for everything hey :D). I'm not even going to start talking about sleep deprivation...you know when you're really really tired, your brain is playing mind games with you and the next day you kind of don't really remember how things went on before going to bed? That was me on Tuesday before leaving. Thank goodness I at least packed everything I needed (probably even more, you know how girls are ;) ). Wednesday 6am, after 4hours of sleep, I was more or less ready to get on that plane and fly back to summer! Said bye to my roomies and took off. For sure my backpack weighed more than 7kg (had to pack stuff for NZ too!!) But luckily some Asians in front of me got called on the side for bag check...have I mentioned what an absolute lucky bastard I am some times?! No? Well it's out now. I am. :D got off the plane in Cairns and the tropical heat just hit me (of course I was wearing long jeans, long sleeved shirt...I mean, I had to put all heavy things on me instead of in my bag, right?!)
After a pretty expensive shuttle drive to my hostel I'm back in the "backpackers" life - long time no see mate but I haven't missed you one bit! The weather was absolutely amazing and after I changed into a more proper attire for a tropical summer (at some point, taking my skin off seemed like a very good idea...damn heat!), I was ready to rock and roll......kidding, went sunbathing at the waterfront of the Esplanade Lagoon. To my surprise, the hostel had free bbq and pizza nights alternating every second evening...how can you say no to free food? You don't, so you eat whatever they feed you. 
It's funny how I'm "on vacation" now, yet I literally won't have a day to sleep in. Besides the fact that my body clock is still on 5:30am work mode and an hour time difference, all the tours also start at approximately 7am...now do the math. But not complaining, you don't get to go to the Great Barrier Reef every day am I right?!?! :D speaking of which, that was also my firs tour. I booked a sailing trip with snorkeling and an introductory dive. To say the Reef was beyond anything I've ever seen before, is probably an understatement. At boarding, each passenger got a pair of fins, snorkeling set and stinger suits. It took us aroun an hour and a half of sailing to get to the outer reef. Time did fly by while we were listening to diving and safety instructions. Sun was out, the sky was blue and before I knew it, I was sitting on the bench all buckled up with a set of weighs around my waist and a huge oxygen bomb on my back. I have to say, firs time diving, I was a bit nervous...especially because the last time I was actually (free) diving at UNI, that did not feel very pleasant to my ears with equalizing. As you jump in the water you go through a minor panick stage (at least I did hahaha) before you realize you're actually completely fine and also...you can breathe under water...duuuh. relax, you're fine. we had to demonstrate some safety tasks at the first line before diving down to the second where you also had to equalize the pressure for the first time. So far so good. After another set of safety tasks the instructor, using hand signals, asked us if we're ready to go down. Hell yes, now or never. I took my gopro with me of course...and the funy thing was, when we got down to the bottom, the pressure squeezed it to a point where it turned on by itself and instead of taking a video it was taking photos and I couldn't turn it off hahahaha (no idea how deep we were but the camera is fine as it can go down to 10m without a case). Half hour dive and 1578 photos later....hahaha the water was a bit gloomy because of the cyclone that just went past this area a few days ago, but nevertheless, the experience was just priceless. Although I don't think I'll seek professional career in diving haha after I got saved out of all that heavy equipment, I had some time for snorkeling before lunch. Oh gosh, what an exciting world there is under water! fish, corals, sea stars, and yes I saw a shakr, a baby harmless one, but it was a shark! :D unfortunately no luck with turtles. Next time! After lunch, we sailed off to a different reef where we spent a couple of hours snorkeling again...wau, wau, wau. Speechless. We concluded the day with a lesson on marine life, the reef and the surrounding area being the rainforest. Oh how excited I was to get back to the hostel for pizza night...again, never say no to free food!!
My third day in Cairns was reserved for a trip even more to the north of Queensland - Daintree Rainforest and Cape Tribulation. First stop on the way was Mossman where we attended a traditional Aboriginal smoking ceremony, got "marked" as the tribe from this side of Daintree river and learnt a thing or two about their culture. Then we took a bus to Mossman george before driving all the way up to the middle of Daintree Rainforest, oldest continuously living rainforest in the world, literally older than dinosaurs. Mindfuck. We went on a boat tour on Daintree river, spotted some crocodiles sunbathing on the edges,  and we were fortunate enough to see a couple of days old baby crocks! Cuties. We also learnt that crocodiles don't eat smart people...and if you do get attacked/eaten by one......that's called natural selection. Sorrynotsorry. Throughout the whole drive we hoped to see some "crazy killer chickens on steroids" as our guide would call them...in other words we were hoping to spot a Cassowary (if you're not familiar with this animal, and above description doesn't stimulate your imagination, google and learn a bit about them and why you don't want to face them eye to eye hahaha). Lunch was already waiting for us when we got to Cape Tribulation, in the middle of a rainforest at a tiny camp site (no idea why anyone would want to sleep there surrounded by all those not so nice animals....). Anyways, Carl showed us a spider that knits the strongest web and how aggressively it attacks anything and everything that tuches his web thinking it's food. Pretty impressive, almost like me attacking my plate of food. :D There's one more thing Cape Trib has to offer...a stunning sandy beach where rainforest meets the ocean. But the water is infested with crocks so...if you don't want to be "naturally selected", take a photo and run away. But seriously how amazing is this place?!?!
Last thing on our agenda was a walk in the rainforest. Before entering the path, we had to listen to a "brief" Cassowary safety talk..."if he gets you with his claw, your intestines become outestines", "stay together as a group, huddle up and put me in the middle", "don't run, hide behind a tree or a meat shield (yes, he called a person a meat shield)" hahahahahaha very useful. You walk in the rainforest, thinking to yourself "whoa, this is amazng, sooo old omg" and then you realize "oh, of course, no wonder this has been untouched for so long, even the freaking plants are trying to kill you"...Carl again: "Australia needs to calm the fuck down", I agree mate, I agree! 
At the end of our trip with everyone still alive, all limbs attached, no insides out, this day was estimated as an absolute success. We hit the road back to Cairns...I don't think I have to emphasize that I was exhausted and oh so ready for bed.

I did my reef tour with Passions of Paradise and Cape Trib with Active Tropics...and just have to say how amazing, informative and absolutely hilarious all the tours itself and the guides were...especially Carl, not many people walk around the "killer" rainforest bare foot...he did, what a legend!! Definitely couldn't recommend them enough!!

Alright, three days in my east coast adventure and I've done so much already...I spent my last day in Cairns wandering around Botanical gardens where I went back to the rainforest. The weather was absolutely bonkers, almost 30 degrees outside before 9am, gosh. Chilled day ended up with a dip in Esplanade lagoon and a FREE bbq for backpackers hosted by a local church (?!?!)...I feel like the biggest lesson of this blog today is "never say no to free food" hahaha

Well it was time to pack up again and leave to the next destination...

Maybe just a few words on my spending money...Considering the fact that I pre booked and paid majority of my tour, I gave myself a budget of 500$ spending money...will I make it? I don't know...I guess we'll see?!?! At the moment...it's not looking very promising hahaha I'm going to try really hard (who are you kidding?? you're not, if they ask to pay 40$ to hold a koala, of course you're gonna do it!) - oh the daily battles of the "rational" and the "yolo" side of my brain. Which will win??? ...stay tuned :D

Sunny kisses from Down Under

D*

P.s. sorry for no photos post, I'm currently stranded on a deserted island (I'll be happy if this goes through at all!) haha so bare with me, photos will come but feel free to catch up with things on my Instagram @dasazagar!!**

Twenty-Seventeen

Happy 2018 from down undeeeer! :) kakšno noro leto je za mano...sej že res, da sem si na lanskega Silvestra obljubila, da bo 2017 prekosilo vsa leta prej, a takih presežkov res nisem pričakovala! Toliko novih prijateljstev, držav, mest, izkušenj, toliko trdega dela, veselja, žalosti, korakov izven cone udobja in novih dogodivščin. NORO!  V 2017 sem obiskala tri kontinente (Evropo, Ameriko in Avstralijo), raziskovala mesta v 5 državah/zveznih državah (Švedska, NY, Massachusetts, Pennsylvania, NSW) in preživela 8 letov kar je skupaj nekje 44 ur in 20min v zraku!  Nasploh se mi precej dopade dejstvo, da zadnjih par preteklih let uspešnost le teh vrednotim kar s številom potovanj, preletenih ur in novih izkušenj iz tujine haha priorities sorted :D Absolutno pa še vedno ne verjamem čist, da trenutno živim v Avstraliji. SAY WHAT??? Vsekakor sem tole praznično sezono precej pogrešala našo zimo. Po Božiču (božično objavo najdeš tule) je blo treba itak hitr nazaj v službo vmes pa še planirat kam se dat za zadnjega v letu. Nekje sm prebrala, da je v šlo za načrtovanje novoletnega ognjemeta v Sydneyu 10,000 ur...približno tolk kokr sm tut js vložila svojga časa v temeljito raziskavo kam, kako, kdaj, kje itd... no na koncu je pa celotna zadeva izpadla nekako takole...

Silvestrovanje po Avstralsko (natančneje Sydney-sko):

Shock. Delala sem še cel teden po Božiču. In to večinoma ob 6:30 zjutrej ha-ha. Šefica mi nikakor ni “mogla” dat prostega 31.12. kar me je čiiiist razjezilo in užalostilo. :| moj plan je sicer bil – 31.12.: že od zgodnjega jutra (7am) kampiram nekje v vrsti za vstop v najboljšo cono za ogled silvestrskega ognjemeta, ko si seveda rezerviram najboljši plac, tam kampiram še nadaljnih 15 ur do polnoči. Hrane in pijače na pretek. Ekstra dobra družba, sonce, nč preveč gužve....HAHAHAHAHA potem pa svizec zavije čokolado v folijo! Realnost je bla seveda popolnoma drugačna. Nekako takole: par dni pred zadnjim decembrom smo z Yogs in Melty kovale načrt kako za vraga se bom js prjajcala kamorkoli v varovane cone, če pa delam do 4 POPOLDNE!!!! -.- absolutna katastrofa. Praznovanje novega leta v Sydneyu sicer poteka tako, da so po celem mestu določena območja za “gledalce”, za vstop v katere več al manj povsod čakaš v neki koloni. Ena so zastonj, za ene pa plačaš (mastno) vstopnino. Promet se v centru ustavi, zaprejo se ulice, parki, javni prevoz pa super organiziran. Za najboljša območja ljudje kampirajo pred vhodom v cono že od prejšnjega dne (sm prebrala na DailyTelegraphu, da so neke jakuze že od sobote zjutrej u šotoru pred vhodom v Mrs Macquire’s point – kamor sm tut js tako zelo hotla pridt- čakale, da bodo ja prvi pršli not in si zagarantiral najbolši spot, glavni razlog za to pa – VSE ZA DOBR FOTKO! Mislm, what, please go jump off a cliff). Torej ljudem se dobesedno zmeša in mislm, da sm bla čist upravičeno popolnoma iztirjena zato, ker sm mogla tist dan še v službo, med tem ko so se vrste daljšale in daljšale. Moj največji strah je bil sicer, da bom zamudila vrsto, ker spuščanje ljudi v cone deluje po principu – spuščamo do dosežene kapacitete (v našem primeru je blo to nekje 15,000 ljudi). Vsi najboljši placi načeloma le-to dosežejo že zgodej popoldne. Šefica Mimi, mi je obljubila, da bo poskusla prepričat taglavno, da bomo v nedeljo zaprti, ker itak ne bo nč folka. Na razsodbo smo čakal vse do sobote, js sm mela pa že tok različnih planov A, B, C, D, ŽNJ, da se mi je kr mešal. Še bol zmedena je bla Melty, ker je blo na njej, da gre v vsakem primeru že zjutrej zagotovit mesto v vrsti in dobit dobr spot. Na konc smo se po dolgih razpravah o izbiri cone odločile, da gremo na vse ali nič in zberemo Mrs Macquire’s Chair Point v Royal Botanical vrtovih – najbol oblegano zastonj mesto poleg območja okoli Opere in Circular Quay-a. Maksimalna kapaciteta je bila tu v preteklih letih dosežena okol 3-4.....Kdor visoko leta..........torej v soboto je bil kafič tok prazn, da me je Mimi poslala domov, še predn sm začela delat. Ok tole obeta....predvidevam, da bomo v nedeljo zaprti in po tihem že odpiram šampanjc v mislih... Pol mi pa zvečer ta ista flaša šampanjca zamašek katapultira direkt v glavo – nč ne bo, bomo kr delal jutr! Po posvetu s cimrami se odločm, da Mimi pošljem obsežen sms z vsebino tipa: “prosm prosm prosm, to je moja edina možnost, da vidm ta ognjemet, sam zrd tega sm ostala v Sydneyu, ne morm zdej zamudit celga dogodka prosm prosm dej me prej spust” in tako dalje in tako naprej...njen odgovor je bil seveda “ ne morm, ker, kaj pa če bo ful ljudi???” sej jo razumem, ampak plisssssssss!!! No luck. Treba je blo prilagodit plan novim razmeram. Melty bo šla zjutrej v vrsto, našla bo dobr plac, s kolegi rezervirala toliko prostora, da se bomo lahko še tri riti prštulile zraven. Yogs bo šla s kolegico okol 2-3 v vrsto čakat in držat mesto, dokler js ne pridm takoj po šihtu (šele po četrti uri popoldne) v to isto vrsto in se uštulim tam k njima...sounds like a solid plan. V soboto zvečer smo se tako podale še v šoping za hrano, ker tole bo pa res waiting game.....needless to say, da smo kupile vsega boga od slanega do sladkega, zdej sm še upam, da bomo dejansko lahko skup silvestrovale.....ponoči valda nism spala...vse kar mi je hodilo po mislih je blo "mi bo ratalo, mi ne bo ratalo?!?!?!" Nedelja zjutrej; ustanem ob 5:30, torbo sem mela že prštimano, spakirala še hladilno vrečko z vso hrano in direkt v službo. DEAD, literally! V treh urah smo mel vrjetno ene 4 stranke. Čista mrtvina. Melty mi med tem pošilja update v živo iz vrste hahaha ob 7 zjutri je bla že celaaa kolona – pa sami azijci. Menda. Potiho sm upala, da si Mimi premisl in me prej spusti iz službe. 9:38.....Mimi: “če bo ob 10 še vedno taka mrtvina, lahko greš.” Js: “WHAT?!?!? OMGGGG” (že pišm Yogithi, da naj se spoka od doma, ker bom čez 20 min na železniški, let’s dooo this aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!)......9:56 *invazija folka na Bondi Wholefoods Cafe, Surry Hills, NSW*.....9:57 do 12:13...od kar delam v tem kafiču, še nismo mel tooook prometa. Prsežm. Ljudje so kr drli not, naročila so tok hitr padala, da so reveži printrčki za račune komej še dohajal, mi pa tut! Men je šlo kr na jok z vsakim novim azijcem k je stopu na naše dvorišče. FAK, ZAKVAJ MI TO DELATE?!?!?! Med tem ko sm se utapljala v vseh smoothijih, sokovih, kombučah in sendvičih, nikakor nism mogla nehat mislt na možnost, da ne mi ne bo uspelo prit do Melty in bit priča praznovanju v samem središču mesta. Umes sm se stokrat preklela, zakaj sm se sama tok napsihirala s tem ognjemetom (btw, tole je blo že 10+ let top 5 na moji bucket listi) in si stalno prigovarjala “pa sej ni spet tok posebno, najbol bi blo, da greš direkt spat in pozabš use”, “sej ti bo ratalo, maš to”, “če ne boš pršla tja, boš šla pa nekam drugam, sej maš polno planov B!”......po 12 se je stanje počasi začelo umerjat. Fakinšit. Tole je pa blo. 12:43: Mimi: “ko Trini poje malco, lahko greš” .....Js *picking my jaw off the ground* “resno?!?!?!?!” ....v momentu se mi je pozitiva vrnila v zavest....yaaaas zdej pa res mam to!! Popokala sm svoje torbe in zdirjala čez vrata, BYE BITCHES, see ya next year!! Ujamem vlak za center glih za glih. Yogs se mi pridruži kasnej, ko bom že v vrsti. Tečmmmmmm!!! Valda sm umes stopila dol na napačni postaji (pozabila, da dela krožno, upssss), zašla s poti, pršla do vhoda in spremljala kolono vse do parka, kjer se je jasna linija kolone popolnoma razgubila. Vse skupej je blo nakonc sam še ko neko združenje....”ammm excuse me, where is the the start of the que???” no na začetku vrste je stal tip z rumenim napisom “que starts here” popolnoma neviden ljudem v okolici hahaha prvo moje vprašanje seveda – a je sploh kej možnosti, da bomo še pršli v park??? Model prav da absolutno, ko dosežejo kapaciteto, ga bodo obvestil in bo nehov spuščat ljudi v vrsto. Mal si oddahnem. Upam, da Yogythi še uspe! Čez kašne 20 min smo končno vse tri v vrsti za vstop na Mrs. Macquire’s point. Uspelo nam je glih za glih, ker so kašne pol urce kasnej zaprli vrsto...zdej pa čakamo.

Yes, this is the start of the line and not a random gathering :O

Premikamo se po polžje...opazujemo celo kačo ljudi kako se počaaasi pomika po hribu, ki se zdi še takoooo daleč od nas. Po kakšnih dveh urah čakanja končnooooo stopimo iz trave na asvalt wohoooo, hud napredek. Smo že bližje, samo še tale hrib, dva ovinka pa smo na ciljni ravnini. Po nekaj več kot treh urah čakanja smo uradno ZNOTRAJ CONE!!!! Vse tri ko ene budale vse navdušene izvajamo happy dance sred ceste po uspešno prestanem security check-u. To je to punce. We made it!!! js sm bla totalno iz sebe in kr nism mogla vrjet. Zdej nam pa ostane samo še to, da najdemo Melty. Menda so območje, kjer je ona s kolegi šparala plac, zaprli, ker je bilo direkt ob vodi in je blo menda že prepolno. Melty je mela seveda svoj plan kako nas spravt not...glede na to, da so vsi dobil smejkota na zapestje z markerjem, ni blo težko “ponaredit” znakca in nam zagotovit vhoda v cono....we’re in! Omg. Kakšen razgled. Omg. Tole bo noro! Še vedno nism mogla verjet. I made it, I’m in, i’m gonna see the Sydney Fireworks!!! Naš plac je bil direkt v prvi vrsti, ob vodi, v senčki s precej dobrim razgledom na Harbour bridge, še celo nekej Opere se je vidlo. Zdej nam pa ne preostane druzga kot da sam uživamo in čakamo na večer.

Seveda smo mal zavidal vsem tistim, ki so bli tist večer zasidrani v marini na svojih jahticah in jadrnicah, si predstavlam kakšen razgled je šele iz tam...bogatuni eni! :o mi smo do večera kartal, jedl, se slikal in se spoprijateljil s sosedi (needless to say, da smo bli k sardine v konzervi itak :D) na nebu so nas zabavala športna letala, ko je padel mrak pa light show na vodi in mostu. Ob 9 je sledil prvi pravi ognjemet, čeprov “otroški” (namenjen tamalim, da grejo pol lahko spat haha), je bil tako veličasten, da še nism vidla takšnega. Razgled iz naše vrste definitivno ni bil slab....ko bi le ljudje vsi lepo sedel in užival, namest stal in tiščal svoje tace s telefoni in selfie palcami v zrak – poslednično pa zablokiral razgled vsem ostalim.. jaoooo raja, learn to enjoy the moment! Po otroškem ognjemetu je sledila še runda Cards against humanity in že je bla ura 11...folk se je začel gnest, da bodo ja vsi vse vidl kljub drevesom in ostalim ljudem. No me smo ostale kr na naši poziciji stran od ostalih, ker smo čist solidno lahko sledile dogajanju. Odštevanje zadnje minute se je začelo s projekcijo na mostu...v zraku si lahko čutil napetost in pričakovanje vseh...ob polnoči pa...buuum... to, na kar smo vsi (nekateri tut več kot 24ur) čakali in to kar zagotovo ni razočaralo. Wau. Ne morem opisat z besedami pa tut s temi parimi slikami, ki jih imam, ne. Absolutno vredno vseh ur čakanja, stanja v vrsti, šprinta iz službe in vsega researcha, ki sem ga nrdila za to novo leto. Just whoa, I made it! We made it! :) 

No, če povzamem; približno zaporedje dogodkov tukajšnjega novoletnega praznovanja za večino gledalcev zgleda nekako takole: od jutra na soncu čakaš v vrsti na vhodu približno 3+ ure, nato te čaka nekje 13+ ur na lokaciji, chilliraš, kej poješ, popiješ, poležavaš, igraš družabne igre, če se ga nacukaš, te precej hitro odstranjo, potem končno pride čas za ognjemet...uživaš v 12 minutnem spektaklu, ob 12:30 te pa že podijo domov...po celem dnevu je to itak edina stvar, ki si jo res želiš – dom in postla. Sicer te čaka še preizkušnja kako pridt domov ob trumah ljudi, ki derejo na vlake, buse in zapolnjujejo pločnike ter ceste. Še dobr, da smo me kr kratko razdaljo od doma, tko da smo šle kar peške in se gladko izognile gužvi na javnem prevozu. Novoletni dan smo večinoma prespale in se pozno popoldne odpravile poležavat plažo, ko se je raja že spokala domov. :D Ni kej, relaksacija je bla definitivno potrebna, ker je bil zame torek že nov delovni dan in to ob 6:30 zjutrej!

še kar težko verjamem, da se je vse to zgodilo prav meni...kakšna srečnica sem, da imam priložnost doživet nekaj takega in živeeeet na drugem koncu sveta...there is no greater feeling than a feeling of self-accomplishment and being proud of your achivements. Svaka mi čast, definitivno mi ne gre slabo u lajfu!!! :D

I hope 2018 treats you well people. Make it count, I know I will for sure!! :***

»Hello, how are you doing today?« -- *slams the door*

Pon 23.10.2017

Stanje pripravljenosti: kr spet je pondelk?? Pa kako -.- niti približno nism prpravlena na nov teden čvekanja z random folkom, skoooos! Ajde. Vsak dan rabm 1. Sej to bi mogla zborbat. Ajde. Po petkovi fešti se v pisarni še vedno sestavljajo puzzli dogodkov haha vsak drug k pride doda kej novga v žakelj dogodivščin po »zastonj« neomejeni pijači....hahaha ta teden nas menda čaka zahteven teren. Tokrat gremo v Inner City kar pomeni okrožja Sydneya – ljudje so bolj direktni, več je izobraženih, premožnejših in več je takih, ki ti samo zaprejo vrata pred nosom. Menda bomo mogli ubrat drugačen pristop! Čez vse pomembne točke gremo na dopoldanskem uvajanju. Nato nas čaka še nekaj »pitch« traininga in ne dolgo za tem že šibamo na teren. Roxy nas skipa na dodeljenem terenu, kjer vsak začne svoj 6urni pohod. Ker smo tok bliz mesta, je večina ljudi itak v službi, zato prvih par ur preživim s teticami, k itak ne znajo angleško (večinoma Grkinje in Vietnamke). V prvi polovici dneva, nič sreče zame. Trudim se biti samozavestna, direktna in poskušam kljubovat »izgovorom« ljudi, ampak mi še vedno nekako ne uspeva...avtomatsko me ustavi nek čut, da če človek reče ne, ga pač ne bom probala prepričat v to, da reče ja. Ajdčau. Prec obupam menda...bom mogla dalj ustrajat pa kakšen objection več shendlat bi rekla Roxy. Softič. Ponovni obhod dans začnem kašne 45 min prej kot ponavadi, ker je četrt mojga terena glavna cesta in posledično nerezidenčno območje. Wtf. Potrkam pri vratih. Odpre mi prijazna gospa...mal čvekava. Pove, da je iz Vietnama, js ji itak natrosm usega možnega. Zgleda zainteresirana! Že vpisujem podatke....tooo! prideva do podatkov o kreditni kartici. Joj, to pa ona ne bi. No pol pa št. računa. Okej to pa lahko. KUL! Ni bla čist sigurna v št računa ampak ajde. Vrjamm na besedo in nisem rekla naj gre še enkrat za zih prevert. Še podpis...YAS! Thanks for signing up! Kva sm bla vesela wopwopwop! Kličem Roxy, ta je tut cela naspidirana u telefon, da če mi rata v tem okrožju, mi lahko  rata povsod! YA THINK??? Polna zagona šibam naprej nabrat še mal kontaktov, ker se zaenkrat gibljem na preeeenizki cifri. Ob 7 je čas za appointments. Guess what...noben od mojih ni doma. Pejte se solit. K bi mel jajca mi u faco rečt NE, se ne bi trudila hodt nazaj...matr ej! No good thing is, da sm edina poleg Roxy dans dobila donacijo. Yaaaas. Zdej pa morm sm še na wc. Nujno. Tole ni ok, da cel dan nimaš možnosti it. Aaaaaaaaaajjjjj, zakvaj je tok ležečih policajev po tem mestu!!! Še dobr, da sm bliz doma....ampak ne, itak se umes spomnm, da morm še u trgovino (ha, I told you that it will be the most inappropriate time to go next time)...do doma komej še zdržim. Cimri so ful ponosni name in se veselijo z mano haha Pedro se skos norčuje, tak people hater k sm js, da tkole vztraja v tej službi. Thanks bro! Sej res, bomo vidl kok časa bom še....

Poraba denarja: fasnga=30$, SKUPAJ = 30$

Tor 24.10.2017

Stanje pripravljenosti: it's a new day folks! Dans spet ciljam na 1! Zgleda, da bo krasen, vroč dan....še vedno nism kupila črnih kratkih hlač. I refuse to spend my money on that!! Dans na uvajanju treniramo kako hendlat »izgovore« (objection-e) – sm samo na penziji, lahko prek neta to uredim, morm se z možem pogovort, ne morm si prvoščt, že podpiram druge organizacije...itd. men je to najteži. Sploh ne najdm besed, kako bi se s tem spopadla na terenu. In pol vedno rajš rečm »ok, ajd čau« haha I am a delicate flower! #sorrynotsorry :D iz centra mamo približno 15min vožnje tako da zmečem kosilo vase in si nahitrco uštimam vse papirje. Matr tale vožnja me zmerej tok zživcira, prov vsakič k se usedemo v kombi se začnem sprašvat zakaj mi je tega treba, zakaj si to delam, ne bi raj zamenala službe??? Koza. Prvih par vrat. Ustavm se pr paru in začnem basat. Pravta, da si ne morta glih prvoščt, pa se probam spomnt kva smo se dopoldne naučil...jooo al sta dva v hiši, to je 85centov na osebo na dan, ju prpravm do tega, da začnem vpisvat podatke...pol mi pa tip prav – ja mislm, da nisi čist zastopila, res nisva za. Sorry, byeeeeee! I tried haha naslednja vrata...odpre azijatka. V bolj polomljeni angleščini se nekej že zmenva. Par stvari ne razume, zato pokliče 15 letnega sina, da ji mau prevede. Zgleda za, zagrabila je za vabo! Vpisujem podatke. Oooo že zbiramo državo, oooooo, kartica, bleeee js bi rajš št. računa, jaooooo ok, tokrat trikrat preverm številko računa (btw, una od učer ni mela pravilne št. zato je šlo use u maloro jaoooo, sm vedla, da bi ji mogla zatežit!). tokrat ne bom nrdila iste napake! Sam še podpis in SAVE! Another child saved in Vietnam!!! Roxy je čist adijo haha js pa tut, prva donacija dneva od useh YAAAS, jutr pokam balon! Najrajš mam pa, da že takoj na začetku dobim eno...k to pol pomen, da lahko dan mal bol na izi speljem. In sm tut ga! Matr je vroče, mogoče, si pa re smorm kratke hlače kupt. :o zagovorim se s stričkom Portugalcem, k mi razkaže cel svoj vrt...itak ga odpihnem s svojim poznavanjem paradajza, peteršilja, bučk in drugih vrtnin, ki jih mamo tut mi na vrtu...on pa mene z MANGOTI, PASJONKO IN AVOKADOM! Kva pa folk tle, kr mango drevesa tle goji. Stričk ni za stvar, da bi rešu kašnega otročka v tujini. Pa nč. Pr sosednji hiši opazm še enga strica, k je glih pršov s sprehoda s svojim psom. Od daleč ga prjazno pozdravm...un mi pa zalaja nazaj »I'm not interested!« sm rekla, stric al nč ne progajam. Pa me je kr napizdu nazaj, kako sm nesramna, da mi je že povedov, da ga ne zanima pa mu še kr najedam hahaha kreten, zanalašč mu na najbol osladen način zaželim čudovit dan in vso srečo. BYE FELICIA! Popoldne spoznam tetko Makedonko. V polomljeni angleščini pomešani z makedonščino mi pove, da je skuhala filane paprike za kosilo. Škoda k tem tetka ne morm nč razložit pa prodat, k me itak nč ne zatop :( mi pa polepšajo dan, k se usaj pogovarjajo lepo pa niso nesramne...sam še za jest mi more kera dat pa bom vesela haha Drgač mam pa najraj folk, k se vid na vn, da majo dnarja k pečka, pa rečejo, da si trenutno res ne morjo tega prvoščt. Kakšna šala. Sonce, hoja in govoričenje te res tok izčrpajo, zvečer se sam prevrnem nazaj v kombi. Aaaaah, sediiiim!! All i need now is bed. Kljub že drugi donaciji ta teden, sploh nimam nobene motivacije za to delo. Tako me mentalno izčrpa to čvekanje in vse zavrnitve, da mam povn kufr vsega še predn začnem z delom. No so pa vsaj cimri čist navdušeni nad mojim drugim zaporednim uspešnim dnevom. Yuuuup! Tomorrow is a new day, let's gooo for the third one then!

Poraba denarja: SKUPAJ = 0$

Sre 25.10.2017

Stanje pripravljenosti: precej energično začnem jutro. Zajtr, blog, zrihtat služba. Končno se spet počutm mal bol naspidirano! Držim pesti, da nas dans ne presenet dež! Tokrat na uvajanju vadimo kako napletat pogovor – rapport! Pismu, ponavad mam glih s tem najmanj težav...nakladanje! not in this job I guess! Sam, da vidm face ljudi, k me majo povn kufr prec k odprejo vrata...al me že use mine in posledično pol tut ne težim, ko mi enkrat reče ne. Roxy vseen misl, da gre men to fulll dobr od »ust« js ne vem kdaj me je ona poslušala! Sicer sm pa spet met Top New Reps! Yaaay, I can pop a baloon! In kaj dobim?! Srečko za podrgnt, k mi ni prnesla nič. -.- ne morm vrjet, da je že sreda! Se mi zdi, k da nimam nč od lajfa! Sam u službi sm...domov pridm ob 9 zvečer in grem spat!

Matr je soparno zunej. Takoj k me Roxy spusti vn se zapodim na prvo dvorišče...ogovorim strička Grka, ki prav, da kaj pa bodo ženske delale, če se ne poročijo...sm rekla ja kaj, u službi bodo pa življenje bodo mele...pa prav no, no, no! Sm rekla uredu bo stric. Se vidva lejtr. Iz kerga stoletja je pa on pobegnu. Nikjer ni nobenga...še ulce so čist prazne. Najdem eno gospodično. Zapričava se....mam dobr filing! Tole bo neki. Attack! Vpisujeva podatke. Mam jo! Šit, ne ve kašn ma račun. Jebemtiš. Gre pogledat, išče po mailih, nč. Joooo dej no! Si zlowda app za banko, da končno lahko vid številko računa. Kočno. Vpiševa podatke, preverm stokrat, če je use pravilno. Tooo application sent. Kličem Plan pisarno. Spet mi ne dela telefon. Ja pa kva še?! Prosm gospodično, če si lahko sposodm njen telefon in jih končno prikličem. Sej ne da se mi je že drugič to zgodilo. Urejeno, done, zaključeno! Yaaas! Zdej loh zabušavam do konc dneva :D kva ga pa sonce seka dans, neverjetno! Tko je vroče, da bi se res mogla hidrerat ampak kaj k pol nimam kam na wc....sej sva se z enim tipom glih o tem zapričala haha je reku da ne ve kako to zmorem. Jao, še zmer se mi zgodi, da se s kr enim folkom, k točno vem, da ne bo nč od njih, zapričam u nedogled. :D sej pol sm skoooor še eno Vietnamko dobila na krov, pa je na konc, k sva že vse dale čez, rekla, da nima kartice in da more še z možem govort. Prov. Pridm nazaj zvečer. Al je šele poooool dneva minilo! Kva sm zmatrana. Še sreča, da zadnji dve uri vedno hitr mineta, ker je game time in mormo dobesendo tečt od vrat do vrat, k jih še nismo obkljukal. Zihr, tekla pa ne bom. Ljudje v ožjem okrožju mesta so vidno bolj nesramni...prvič se mi zgodi, da mi jih par kr zapre vrata pred nosom že po uvodnem »hiii, how are you doing today« *slams doors* hahaha whaaat?! Ne morm si pomagat, da se mi v glavi ne prislika Alja, kako odpika takšne in drugačne prodajalce po telefonu..prodajalec »blablabla« Alja: »me ne zanima, dijo« *poklop telefon* (love you sisss! :D). Al zvečer se mi že tok ne da, da se vlečem k megla. Komej čakam, da Roxy pošlje zadnji sms, nas pobere in pičimo domov! HOMEEE!

Poraba denarja: I stopped keeping score! -.- mislm, da nč :D

Čet. 26.10.2017

Stanje pripravljenosti: nehala sm pisat dnevna dogajanja. Ups....sej tega kar me je čakalo dans res ni težko pozabt haha spet se dopoldne prekolnem, zakaj zavraga še vedno nism kupila črnih kratkih hlač...menda je že skor poletje pravjo ljudje. Še vedno smo v Marrickvillu, kar spada pod Inner City. Dans mam fuuul razgiban teren in sploh ne vem kako naj se lotm zadeve, da bom najbolj efektivna. Tole naselje je res luštno. Polno vrstnih hišk, vsi imajo dvorišča...kjut! no, sam ljudje k živijo tle niso tako kjut haha že v prvi polovici dneva sm dobila par *door slam-ov* za dobrodošlico. Seveda se pa povsod najdejo tut izjeme...vkorakam na dvorišče čudovite hiše. Gospa je glih zunej zalivala svoj vrtiček. Prijazno jo pozdravim in načnem pogovor. Zgleda prijetna. Mal čvekava, mi pove, da je iz Libanona itd itd...ni zainteresirana za donacijo, ampak js useen ostanem minutko dlje. Povabi me v hišo, mi ponud vodo, piškotke za na pot mi da pa še eno hruško! Top...to je to kar sm hotla, da sm končno tut js spoznala osebo, k mi je dala hrano! Haha moj cilj je dosežen. kmal po tem sm skorej dobila enga strica vietnamca, k u bistvu sploh ni živel pr tisti hiši ampak je delov kot gradbinc (k so prenavlal) pa sva se tok začvekala, da sm že pršla do kreditne kartice, ko mi je omenu, da nima sabo. Haha sm rekla ni panike, lahko pokličeva banko :D hahaha jaooo glih ene 20min mi je uzeu stric pa nakonc ni blo nč sreče. Trenutno nism niti približno na ustreznem številu kontaktov z ljudmi tko da bom mogla kr hitr stopt pa se nehat zadržvat pr kr enih...like usual! 10 min later....just down the road...potrkam na vrata...po dolgem čakanju mi odpre mlajši moški. Prec mi pove, da se je glih zbudu haha sej ne rabm povedat, da ni biu zainteresiran...ampak sva se tok zapričala, da se je kr smestiu na verando, si pržgau cigaret in sva čvekala...predstavu se mi je kot Xavier, pa sm po faci vidla, da stoposto ni avstralc. Pa sva na konc pogruntala, da je Makedonc in da mu je u resnici ime Vladimir. Po moje sva se zihr kašne pol ure pogovarjala..o vsem možnem. Je reku, da je on tut učas to isto službo delov in da jo je hejtov...točno iz istih razlogov k js haha kaj sva se nasmejala. Drgač je pa igralc in menda si je spremenu ime zato, ker je vedno na avdicijah poslušov samo o putinu, socializmu, sovjetski zvezi itd. Haha si morš mislt. No sej, če js ne bi delala, bi verjetno še kr čvekala. Čist sm sfalila s to službo, majkemi. Pozno popoldne se mi na ponovnem obhodu pridruži Roxy...zakon, z njo je vedno vse bolj zabavno. Najprej se zagovoriva pri eni hiši...in ugotoviva, da je ženska SLOVENKA!!!! Men se je skor strgal. Teta Agata je iz totega Maribora , čuj! Sam u Avstraliji živi že odkar je bla stara 4. Škoda, nč ne govori po naše. Ampak noro...čist me je šokirala. Sej smo jo skor dobile na krov, sam je hotla še mal raziskat tko da sva se dogovorile za appointment. Nadaljujeva svoj pohod. Vkorakava na dvorišče hiše...vhodna vrata so bila odprta. Samo da sva stopile na vrt zaslišva zmešan pasji lajež in zagledava tri male cucke kako tečejo proti nama...sej nisva vedle kaj naj, u sekundi so bli pr nama celi razjarjeni in najmanjši skoč name in me z gobcem zagrab za koleno...sploh nism vedla kaj me je zadelo haha Roxy ni vedla al naj ga brcne, udar, dvigne al kva...itak sva se od šoka sam smejale. Pol pa pride tetka vn in prav sej niso nč nevarni, ne bodo nč nrdil..me sva se sm obrnle pa pičile vn...nikakor se nisva mogle nehat smejat haha odpravva se naprej in po parih minutah mi prav Roxy, da mi je cuck zluknov hlače! Sm rekla kvaa, sej pol sm pa tut začela čutt, da me mal peče...pogledam in vidm, da me je do krvi. Matr prase malo. I hate dogs!! -.-  nč, še dobr, da je sm površinska praskica! Greva dalje, ker je že skor ura cajt, da se vrneva nazaj k slovenki. Itak je ni blo doma, kaj pa druzga tako da nič donacij zame dans. Na poti proti mestu, kamor gremo na Thursday night dinner, začnem razmišljat o dejanskih posledicah tega pasjega ugriza...še bolj pa po tem, ko so mi cimri predlagal, da naj grem k zdravniku (pa usi od doma tut!)...in pol je pršov moj inner hipohonder na plano – tetanus, steklina.........O FAK! Cel čas večerje sem googlala, kam grem lahko takoj k zdravniku, kljub temu, da nihče od domačinov tle ni zganjov panike... Vsi General Practicionerji so bli že zaprti..edino kamor lahko grem je urgenca. Nč, prva stvar jutr zjutrej, grem k zdravniku!!! Zdej sem že 99% odločena, da ne bom nadaljevala s to službo, tole je bla kaplja čez rob! Še jutr ne vem, če bom sploh pršla. Mi je čist useeno, tut če bom mogla plačat 250$ (»kazen«, če v teden v naprej ne poveš, da odhajaš iz službe). Doma pokažem bojno rano cimrom. Pedro pravi, da niti slučajno ni možnosti, da bi dobila steklino. Pa da rana ni huda in ni potrebe, da še danes rinem do urgence. Ok. Jebemtiš, kva me še ne bo doletelo use! -.-

Poraba denarja: večerja=13$; SKUPAJ = 13$

Pet 27.10.2017

Stanje pripravljenosti: ready to go to the doctors! Že takoj zjutrej sem pičila k najbližjemu GPju. Pa je una rekla, da je zdravnik obtičov v prometu in da bo ful pozn, naj pridm nazaj ob 11. Mrš. Grem do druzga, kaj me pa stane. Pridm v čakalnico in prav teta, da mene ne morm nč brez Medicare kartice. JA PA PIZDA?! Lahko pa plačam 75$ za pregled. Ja, k mi kej druzga preostane?? Čakam, da me pokliče mlajši zdravnik azijc. Povem mu kaj se mi je zgodilo on se pa sam smeje haha sej ni kej, zanimiva zgodbica. Z njim delim še svoje skrbi glede potencialnih okužb in cepiva, pa prav, da v Avstraliji nimajo pasje stekline...samo netopirji, pa še to tak mejhn procent in gor proti severu države. Ok. Zdej sm pa pomirjena. Za dve minuti, kar sem bla v ordinaciji sm plačala 75$. Yaaaay!!! Nč odločm se, da vseeno grem danes še oddelat, pol je pa to to!! Roxy mi prnese malo darilce, »cause you're doing so good!« ja pa iiii, ne morm ji zdej povedat, da mam dost usegaaa! :( haha nč da vidmo dans kva bo. Na terenu ni nč posebnega. Če nam uspe dobit dovolj donacij do katerekoli ure, gremo lahko takoj domov a.k.a. v Side bar žurat. Vsi so ful motivirani, men je pa ravno do Kosova. Niti se ne trudm, ležerno čvekam s folkom, če me odjebejo tut prov, ajd čau, ustavlam se po poti, še vedno se čudm, kaj vse folk goji na svojih vrtovih in kako je vse to normalno. Palme, mangoti, limone kr po cesti. Pa random živali :D 

Sam še komej čakam večer!!! Tokrat se teh 6 ur vdela leče k ogaben smrkelj...*bruh* haha tok sm utrujena od usega, da se pa tut js že vlečm približno tko. Ura je 19:17, ko me Roxy končno pobere na lokaciji. Sam prevrnem se u kobmi. Poleg nje je v kombiju še Brandon in obema smrtno resno povem, da je to to zame, da ne morm več te službe delat...pa me ne jemleta preveč resno. Prov prov. Na poti v center in na party se ustavmo še na večerji čist bliz mojga doma v Broadway šoping centru....INDIJSKAAAAAAAA!!!! po takem dnevu ej...sem bla pa zvečer najbol srečen otrok daleč naokol. Kaj je pa pasal en Butter chicken in garlic naan <3 indijska je LAJF!!! Vsi v party petkovem moodu stojimo v vrsti za vstop v klub. Mi dobimo zapestnice za zastonj pijačo (to je vsak petek za zaposlene..škoda k ne pijem, k bi se ga lahko dobr udesila  in pršparala bajne dnarje :D). Luštno se je tkole podružt s temile mojiim debilčki od sodelavcev, res so pojave! No na konc so me itak prepričal, da ostanem še en teden in da dam odpoved v ponedeljek pa si tko pršparam 250$...I've done it for two weeks now, might just do it for one more right?! Jutr delam ob pol 10...kar pomen, da bo early start again...js pa še zunej. Jooooj!!! Bejžžžžžž

Poraba denarja: večerja=12$; SKUPAJ = 12$

Sob 28.10.2017

Stanje pripravljenosti: I CAN'T!! -.- I'm too tired!! -.- please universe, help!! Nekako se sklobasam iz postle in uštimam semi-spodobno. I look like death. Legit. Popapcam zajtrk in šibnem proti Proteiniju. Spet delamo k norci. Opažam, da se po dveh tednih weekly službe ful bolj samozavestno počutm pri sprejemanju naročil in govorjenju z ljudmi, nč več mi ni hudga! Usaj nekej pozitivnega me bo naučila tale (med)tednska služba! Toook je blo vroče dans, da je blo za crknt. Še dans sm bla ful velik zadej v kuhni. Zdej delam že vse kuglce, pa čokolado za oblivat bounty tablice poleg vsega že klasičnega dela. Megan me vpraša, če želim prevzeti izmeno, ki jo je prej opravljala Nancy, ker ta ne bo več mogla delat. To pomeni 7 ur vsak dan vikenda...zakon! itak sem rekla ja in itak sem ji povedala, da bo tole moj zadnji teden v zdajšnji službi...se je sam smejala pa me vprašala, kako sploh zdržim :D Doma me preseneti NOV PRALNI STROJ! Al smo tok veseli k radio in bi kr usi naenkrat radi pral. Haha končno si operem še vse ostale cunje in se spet lahko zmišlujem kaj naj zjutrej oblečem. S cimri se zvečer končno spet vsi družimo...al me ni nikol doma, da bi lahko kašno konkretno rekl! Tole bo treba spremenit...jutr bom mogla soočt Roxy z mojo odločitvijo....pa da vidmo.

Poraba denarja: SKUPAJ = 0$

Ned 29.10.2017

Stanje pripravljenosti: poskušam sestavt sporočilo za Roxy...pišem, brišem, pišem, popravljam, pišem, pošljem. Huh. Joooj sej še dobr, da grem delat zdele...tut če me kliče se ne bom mogla javt :D work work work work work work šalalalala! Zdej pa že teče delo k po maslu, levo desno gor dol, šibamo! V pomoč nam je prišla še ena nova punca iz Malezije...mal se še lovi, pa skos podira sistem nalaganja umazane posode v stroj in čiste iz stroja...jooooj, sej vem, da se še uči, ampak k je povn lokal pa res ni časa umikat pa premikat :/ jo bomo že strenirale.  Se mi pa končno mi zdi, da se tud z Megan in Amy začenjamo malo bolj na prijateljski ravni pogovarjat in ni več tako uradno use. Kar je kul, da se počutim mal bolj domače in definitivno ful rada delam tle. Aaaaah, zakaj dnevi čez teden ne minevajo tako hitr k vikend?! -.- Roxy mi je odpisala, da me pokliče zvečer in se pomenva...pa sm bla glih pod tušem k me je klicala, pol se pa ni več javla...nč bomo vidl kaj poreče jutri...sm 100 posto, da me bo na vsak način hotla prepričat da ostanem še dalj časa....aaaaaaah, I guess we'll see tomorrow...

Več pa naslednjič.... ;)



p.s. Kako je potekal moj prvi teden nove službe pa si lahko prebereš TUKAJ! :)

New York, New York

S tem zapisom lahko še uradno zaključim svoje poletno pohajkovanje po Ameriki. :) New York je bil moja zadnja destinacija, kamor sem se podala iz Chicaga (na Chicaško izkušnjo lahko skočiš s klikom sem.) Priletela sem direktiva iz O’Hare International Chicago airport (ki je btw zares lepo letališče) v samem “Velikem jabolku” sem ostala 5 dni, zadnje tri pa sem preživela v njegovem predmestju, natančneje v Pelham-u. In kako me je navdušil New York? ......Beri dalje ;)

1. stop: Boston!

Ob vsej tej noriji in bezljanju okoli, sem si končno vzela en večer, da spišem prvi sestavek o mojem potovanju po kampu. Verjamem, da ga že nestrpno pričakujete! :) Najbolje, da kar nadaljujem, kjer sem ostala....klikni tukaj, če si izpustil/a prispevek o našem odhodu iz kampa! ;)

Something new is up! :)

Since it’s been a while from my last post, I figured it is time to give some more attention to my blog again. As you can see there has been a minor change....a brand new topic has joined my already so diverse bouquet of topics! :) All we do is travel <3 was created mostly because I looooove to travel and my goal is to visit as much foreign countries as possible in my life. Travelling is the one thing you buy that makes you richer and as cheesy as it sounds it is true!