Sre 4.10.2017
Stanje pripralvjenosti: Jutri se moram izselt iz
hostla...trenutno sm kr na trnih, ker ne vem kaj bom s stanovanjem...če mi bo
tole danes všeč, upam, da se lahko že kr jutr vselim! Če ne, vzamem tisto od
včeraj in počakam ekstra 10 dni, da bo soba vseljiva. Fak. Potihem upam, da mi
bo tole danes všeč, samo zato, da se lahko čim prej vselim in nimam dodatnih
preglavic z bookiranjem hostla v zadnjem momentu. Popapcam zajtrk (ki ga btw
dobimo v hostlu, prov dobr majo zrihtatno...kuhana jajčka, palačinke, weetbix
in drugi kosmiči, baked beans, toast in različne namaze....ni da ni res, za to
ceno!). smestim se direkt v recepcijo s kompom in telefonom in tuhtam. Gledam
za službe, za stanovanja, za službe, se prijavljam na razpisane ponudbe, listam
po fb skupinah...vidim oglas za pozicijo »kitchen hand« v bližnjem lokalu! Nč
spokam pa grem odnest svoj CV. Mogoče pa bo kej. Pravjo, da me bodo
poklical...ja ampak kdaj, čez 100 let?? Naveličana se odpravim na dolg
sprehod...do The Grounds of Alexandria. Tm si bom lahko mal zbistrila misli,
uno okolje dobro deluje na možgane :) pa še enkrat jim bom zatežila za
delo..ja! točno tako bom nrdila! Po kašni urci hoje je glih čas za kosilo...the
grouds je tako zaposlen...uf! useen bi se kr preselila sm. Po sproščenem
sprehodu okoli se smestim in pomalcam svoj krasni hrustljav pickov burger....a
lahko še kej bol dobrga nrdijo?!?! Ob zvokih žive glasbe (treh podmerskih 12
letnikov – dva na kitari in ena pevka) si res čist v zenu.
Polna energije grem
uprašat za službo. Prav, da zmeri rabjo pomoč in da zmeri najemajo, sam naj
pošljem prijavo na mail....a loh nehate to ponavlat prosm?! Kašn mail, že sto
sm jih poslala. Če nimate ponudbe mi povej tm na licu mesta; ne, lej zdele pa
res nimamo nč na voljo. Pa se bom sprjaznla. Matr ej. Smestim se nazaj na
klopco in opazujem ljudi. Nobenega hitenja, vsi so čist umirjeni. Noro. Vonj po
krofkih mi sili v nos...tle sedim in se bojujem z odločitvijo – krofek/ne
krofek/kateri krofek, če krofek??? Js hočm živeeet tleee!!!! Nč krofki
čakajo....čak, mogoče bi pa yoghurt lollie, aaaaa halo?!?! Kva je stabo, dej se
umirit! Nč ne rabš. Pa nee, sej si zaslužš. Kr dej. Eno malenkost, k si mela
naporne zadnje dni........
......10 min later
Po takem mi pa res ne
preostane druzga, kot da grem hengat s sotrpinom...Kevin Bacon, ti me razumeš.
Ja no, sej sm že (po
kašnih 3 urah v The Grounds) na poti proti končni destinaciji – zadnji ogled
stanovanja. Držim pesti! Sprejme me prijazna Italijanka Steffania. Vstopiva v
stanovanje....prvi vtis – belo, svetlo, še kar urejeno, tudi cimra zgleda ok,
Španka, sicer ne govori glih neke angleščine....soba luštna, dost placa za moje
prčkarije, balkonček... opis: precej ven izven mesta (čist pri letališču),
okoliš mi sicer ni nekej privlačen...najemnina 170$/teden + stroški 15$/teden
plačani za nazaj vsake 3 mesce (wtf?!) torej + 180$ vsake 3 mesce + wifi
20$/mesec + 5$/teden v šparovčk, za kupit zadeve, ki jih vsi uporabljamo (wc
papir, čistila..)...u glavnem polno enga »drobnega tiska« :0 ja pismu, pol pa to že ni več tako pocen ane!
170$/teden je zelo ugodna cena, sam usi dodatki k niso ušteti not...ne
vem...vseeno sem navdušena, ker se lahko vselim že prec jutr in ker dejansko ne zračunam končne cene v glavi...kura! Dogovorimo se o
zadevah, skoraj sem že rekla, da vzamem, še preden sem stopila iz hiše in mal
razmislna. Sm rekla, da sporočim v kratkem. Grozno mi je zrd Argentinota, ker
je bil tko prjazen, pa prpravljen it na roko za vse pa ful se je potrudu, sploh
zato, ker je iskov nekoga za več k 3 mesce, pa je vseen mene zbrau. Hmmmm. Nč
js sm tok navdušena nad temle, da bom sprejela ponudbo. Spregledam dejstvo, da
je dlje iz mesta, da ma sumljive stroške in da me bo tut prevoz na delo prišel
več na teden. Že pišem, da sprejmem stanovanje...message sent!! Hmmmm a se naj
ne bi zdej počutila kul, veselo?? Neki mi ne da miru...na vlaku proti mestu dejansko
začnem razmišljat in kalkulirat zadeve. A je res vredno?? Računam, delam
scenarije....da niso tile eni italjanski mafijozoti, k bi me sam radi mal
obral...res ni zgledalo vse ok s tole najemnino in dodatki...valda, glih k rabm
urgentno mnenje, noben od mojih ni pr telefonu....js pa cela živčna.
Prsežm...tole ni ok. ZAKVAJ SM REKLA JA?!?!?! In me kliče še argentino, da mu
moram zdele sporočit al uzamem njegovo al ne. Fak! Fak! Faaaaak!!! Kva nej
zdej. Mu napišem, da nujno rabm še par min, kr se ne morm odločt in če mi lahko
še enkrat pove točno kolk bi mogla plačat...400$ depozita, 200$/teden in 1x na
dva mesca še 10$ zato, da kupmo sekret papir. Ok. Sounds about right. Pišem
italjanotu naj mi še on napiše vse stroške...že vidm po smsu, da je v napadalni
preži, prav, zakaj si zdej premišljujem. On hoče 510$ depozita iz prve + 170$
prve najemnine + 20$ za wifi + 5$ za sekret papir usak teden?!?!?! A ga
bomo jedl? :o res ne vem kaj me je obsedlo, da sm na to rekla ja! Nč nekej bom
mogla nrdit....hitr se je treba odločt, tko zdele, takoj, now, right now, this
second, right away....think think think....o fak. Panika...o fak, kaj nej. Čist
sm že u depri...mogoč pa kr spakiram in letim direkt v Perth h kolegom. NE! SEJ
MAŠ TO! ZBORBEJ DO KONCA KAR SI ZAČELA! Pa še job boš mela tle :D ok odločitev
je padla...skenslam italjanote in potrdim pri argentinotu in korejkah. Huh. Kva
sm živčna, pulz mi je narastu, k da sem najhujši HIIT delala u lajfu. Argentino
me pokliče. V polomljeni angleščini mi
zreče dobrodošlico v stanovanju in ponudi pomoč, če bom kadarkoli kaj
potrebovala glede cimre, stanovanja ali drugega. Dober poba ni kej. Zdej se
počutm mal boljš. Ne morem verjet kako je ena taka zadeva tok stresna!! Nism js
za ekspresne odločitve, al k gremo vn jest rabm glih miljon let, da se odločm
kaj bom...pa ponavad vedno zberm narobe...no nekako prbližno je blo tole s temi
italjanoti. Đizs. Stanovanje torej bo. Zdej pa treba še bookirat hostel do
dneva selitve....aaand jutri me čaka še dan D za job...ni kej definitivno se ne dolgočasim......
Poraba denarja:
kosilo=13$, krofki=7$, OPAL kartica=20$, večerja=8.40$, hostel=52.20$; SKUPAJ =
100.60$
Čet 5.10.2017
Stanje pripravljenosti: mineva en teden od kar sem prišla v Avstralijo, noro kako čas beži! Torej v sedmem dnevu od prihoda na novo celino že imam stanovanje in službo v žepu. NOT BA WOMAN!! GO ME!! :D Pokonci že ob 6. Pakiram, nosim kufre dol, se rihtam za službo, čakam na check
out ob 8. Pol pa dirka. Zajtrk in takoj na proskusni dan za službo, začnem že
ob 9! Vstopim v kafič – Proteini Cafe, luštkan mini health kafiček zdravo
hrano, smoothiji in kavico. Takih in drugačnih podobnih kar mrgoli po Sydneyu.
Odložim zadeve in že sem na delu. Lastnica Megan mi razkaže plac, skupaj greva
čez meni, vse sestavine, količine in že dobim prve zadolžitve. Gostom odnesem
kozarčke in flašo z vodo za začetek, takoj, ko sedejo za mizo. Pospravljam,
pomivam, zlagam v pomivalni stroj, zlagam iz pomivalnega stroja, spoliram
kozarce, naredim prvi smoothie! :) pospravljam, raznašam hrano na mize, odnašam
posodo, sprejmem svoje prvo naročilo...ammmm kva?? Haha itak sm use pozabila
haha ker valda nism uzela listka za pisat hahaha naučim se vnašati naročila in
izdajati račune. Sprejmem naročilo za pultom...ammmm kva kva?!?! Matr al se kr
uprašam, zakaj si tok otežujem življenje z delom v takem tipu kafiča...k si
folk zmišljuje vse mogoče...js bi to, ampak ne bi tega zravn, a lahko dobim to
na strani, kakšn kruh pa mate, a je kej polnozrnato, a je to res vegansko, a je
to res paleo, a je to res gluten free, lahko namest navadnega kokosovo
mleko.....????? Shock. Še dobr da Megan dobr sliš in že dela tisto
posebno solatko s piščančkom na strani pa tisoč dodatki k si jih gospa zaželi,
ampak jih ne bi mela direkt v posodi. Pospravljam. Kosilo....lahko si vzamem
karkoli želim, kolikor hočem...HEAVEN!!! vse tako sveže, zdravo in noro dobro!!
No vsaj 4x na teden bom imela fantastično kosilo, če ne drugega :D zapremo
lokal in nas čaka še urca pa pol pospravljanja – glancamo to, uno, tretje,
posodo, pospravit hrano, pomest, pomit, zrezat zelenjavo za jutri...done! Nato
se z Megan pomeniva o podrobnostih. Pravi, da sem se odlično odrezala in, da je
služba moja! :) wiiii! Success!! Čeprav samo 4x na teden, mislim, da mi bo kr
fajn. Po napornem prvem dnevu službe, me čaka še menjava hostlov.
Šibam.....ouuuuuu, STOP! Joe Dough je odprt!!! Tegale sm pa uočila že prvi dan
šetanja po novih ulicah...in končno dočakala raw cookie dough, sanje, ki mi
niso bile izpolnjene v New Yorku...5$ za malo merico...ajde prvič pa nikol več.
Pričakovanja astronomska...realnost....meh....jaooooo bejš, selt se je treba!!
Novi hostel, slabih 5 min stran od starega, s 100x več stopnicami do recepcije
in še enkrat toliko do sobe...kaj mi je blo, da sem tok stvari vlačila
sabo...#adijopamet. No sej, prov ti je, zdej pa maš. Po 10 poskusih plačila s
kartico se mi le uspe check inat. Odložim stvari, se nastanim in pičim proti
centru, kjer sem zmenjena z mušketirji. Končno se spet malo podružimo in
počvekamo ter naredimo plane za naprej. Anna jutri odrine na 6 tedensko
potovanje po vzhodni obali z vsemi možnimi aktivnostmi....skydiving na
Whitsundays, potapljanje, kampiranje, vse nočitve, itd...vseeeee za
2500$....ammm me loh prosm sabo uzameš!!! Me je pa čist navdušla nad tem, da bi
šla poskuskt skok s padalom na Whitsundays, ko bom tam...menda ni boljšega
kraja za to....panoramski razgled na bele peščene plaže, koralni
greben in divjino....to mora bit noro. Čeprav bi me verjetno kar infarkt....ne
želim, da bi mi blo potem žal, da nisem šla haha YOLO!! :D poslovim se od
kolegov in šibam še nekj pojest....kvinojina solatka s špinačo, šparglji in
feta sirom. Njammmm. Nazaj v hostlu...tuš je ledeno mrzel. Cheers. pred spanjem pa....na postelji je polno nekih laskov (srčno upam, da niso dlake *bruh*),
ki niso moji haha sam upam, da je bla posteljnina oprana! Vrjetno bo najbolš,
da dam očala kr dol, da ne vidm še česa hujšega. Čepki v ušesa, prevleka čez
oči in horizontala.
Poraba denarja: cookie
dough=5$, večerja=9$, ključavnica=20$, hostel=237.80$; SKUPAJ = 271.80$
Pet 6.10.2017:
Stanje pripravljenosti:
presenečena ugotovim, da sem krasno prespala celo noč. Budilka me zbudi ob 6.
Pred službo (ha, a se ne sliš fajn k to rečem? :D) sem zmenjena za zajtrk z
novo instagram kolegico, da se končno spoznava v živo. Nati je iz Čila in je v
Avstraliji že eno leto. Čez dva dni žal zaključuje svojo pot tu (vsaj
zaenkrat), saj ji ni uspelo dobit drugoletne vize. Zapodila sem se v svojo prvo
Acai Bowl skledo, pa da vidim čemu takšna obsesija s tem! No vse kar je, je
samo luštno za instafotko....okus pa povprečen bananin gost smoothie z granolo
in narezanim sadjem.
Z Nati sva se kar dobro ujeli, obdelali veliko različnih
tem, zanjo, kot izkušeno, pa sem imela pripravljenih en kup vprašanj...nisem
mogla kej, da ji ne bi vsaj častila zajtrka. :) po urci in pol druženja me je
že čakal prvi uradni delovni dan! Tak s plačo!! Veliko seckanja, pospravljanja,
kuhanja, naredim svoj prvi bananin kruh, veganske falafle (moji najljubši
prisežem!!!), paprikin namaz itd....ni kej, se vid, da se dobr znajdem v
kuhni....definitivno my jam! :D po dolgih 8 urah na noga, se končno lahko
odpravim domov. Sesedem se na posteljo in gruntam, kaj bo naslednji premik. NE
BO premika do večerje! +zdej bom pa res mogla začet gledat na denar!! Aja no,
sam še aceton si morm kupt, k mam nohtke že res ogabne. Pol pa nč več prčkarij
in definitivno zunej več ne ješ v restavracijah!! Držim pesti, da se folku ne
utrga ....al eni jutr delamo! :o
Poraba denarja:
zajtrk=31$, večerja+aceton=9.90$; SKUPAJ = 40.90$
Sob 7.10.2017
Stanje pripravljenost: začuda
spet spim k dojenček! Ne vem al zarad čepkov v ušesih, al zato k sm tok
zmatrana, al zato k so ljudje dejansko uvidevni in ne delajo galam. Dans začnem
ob 10 tako da lahko jutro mal bolj na izi izpeljem. Zajtrk, blog, zrihtat,
služba. Tokrat mi je šefica rekla, da bom več pobirala naročila...ojoj. haha me
je že groza, sploh po tem, k sm uletela v kafič in vidla kašna gužva je haha
tehle 6 ur do zaprtja je šlo k bi reku keks, tole je bil pravi šprint. No, se
je izkazalo, da nisem pobirala naročil ampak sem rezala, pasirala, pucala,
pospravljala...which I prefer of course! Ajde, sprejela sm eno naročilo in ja,
USPEŠNO! Raznosila sem še nekej krožnikov, nrdila par smoothijev, spekla
bananin kruh, izgubila bitko proti avokadovi koščici (aka se urezala
haha)....morm rečt, da sploh ni tok bed tle delat, definitivno nam ni dolgčas
in čas vsaj hitro mine! Po zaprtju še popucamo in že je čas, da grem domov. Zvečer
smo zmenjeni z mušketirji pri operi, da gremo končno pogledat tist light
show...tokrat iz prave strani! Pakdat sabo pripelje še dva nova kolega in prec
se dobro ujamemo. Zunej naravnost zmrzujemo. Mislm, da sm edina v kratkih
hlačah in pazi, japankah haha (valda, sem se v to iz dolgih rokav preoblekla
preden sem šla od doma...WHY?!?!)...resno razmišljam, da bi šla v bližnji
šoping center kupit ene dolge kavbojke in uggice...a naj ne bi bla Aus vroča
skos???? Light show luštn, ampak nč posebnega
mene bolj zanima Night noodle
market, na katerega se ravno odpravljamo...po informativnem začetnem ogledu ponudbe
(btw ene pol ure nam je vzelo, da smo obdelal vse stojnice...to je k tri odprte
kuhne!!) , se odločimo za hrano...jajaja sej vem, da sem rekla ne jem več
zunje...ampak to je blo preden sm zvedla za ta market! Sam še dans, resno!! Vzamem
si mešanico dim sum-ov...pa se kmal zavem, da bi blo bolš, če bi vzela ene
nudle. Pa drugič....NČ DRUGIČ! THERE WILL BE NO NEXT TIME FOR YOU!! Fantje se
na hitr odločjo, da grejo nazaj proti hostlu, ker jih preveč zebe...midve z
Jasmin pa narediva še en krog po tržnicah in končava v vrsti za Gelato Messina.
Hahaha cvenk cvenk ajd čau...ampak tale sladoled je bil definitivno vreden!! Spet
me začne zebst..mislm, da je čas, da se odpravim prti domu. TOPLA VODA POD
TUŠEM!!! Yaaaaaas.
Poraba denarja: večerja=15$,
sladička=12$; SKUPAJ = 27$
Ned. 8.10.2017:
Stanje pripravljenost:
danes spet začnem ob 10. Zjutrej si tako vzamem čas za rihtanje in izi zajtrk. Spet
je cela norišnica v kafiču...očitno so za vikende tle res zaposleni! Vse šibamo
levo, desno, gor, dol, pucamo, peremo, js seckam, kuham, pečem, vmes poslikam
vse recepte za hrano, ki jo delajo tu (hihihi), da jih bom lahko poustvarila
doma :D raznosim par jedi, naredim nekaj smoothijev in uspešno poberem DVE
naročili! :D nekje sredi šihta se oglasijo še moji kolegi, so prišli na kavo,
ker za hrano itak nimajo dost keša haha sej sem tok zaposlena, da nimam časa
spregovorit solidnega stavka z njimi -.- overall, glih sem se lepo navadla na
tole delo, sm kr mal začela uživat :) vsaj malo lahko potešim svojo željo po
kuhariji in peki, če že v hostlu nič ne počnem...dokler se ne vselim v novo
stanovanje. Prvi delovni teden je zaključen (tri dni haha), ni kaj, sm se kr
nadelala! Zdej pa zaslužen počitek. Dobim se z Jasmin v centru in grem kar peš.
Če že ne telovadim zadnja dva tedna, pa vsaj nabiram solidne kilometre hoje
vsak dan! Odločiva se, da se zapeljeva do LunaParka preko Harbour Bridge-a in
samo upava, da bo vreme zdržalo. Že sva v North Sydney-u, izstopiva iz vlaka in
po kratki hoji prispeva do LunaParka. Sem prepričana, da izgleda precej lepše
in še bolj živahno ob sončnem in lepem vremenu. Vseeno se razgledava okoli,
posnameva par fotk, ko naju prežene dež. Obe sva čist izmučeni, zato se kar
odpraviva vsaka proti svojima hostloma. Večer preživim mirno na svoji postelji
pod toplo odejo...
Poraba denarja:
večerja=6$; SKUPAJ = 6$
P.s. Še nisi prebral predhodnih dogodivščin? S klikom TU skočiš na predhodni zapis, TLELELELELE pa na čisto prvega! :)
Enjoy in se beremo!<3
Ni komentarjev:
Objavite komentar