Prikaz objav z oznako i got this. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako i got this. Pokaži vse objave

ponedeljek, 11. december 2017

Praznično vzdušje in učna ura "How to speak Australian"! :D


Poletje. Ob 6 zjutrej je že 25°, a ni to fajn....Ne vem če nisem, pr vseh InstaStory-jih in fb fotkah iz Slovenije, kjer ste trenutno blagoslovljeni s snegom, kr mal žalostna. Nism si mislna, da bom pogrešala snežne razmere in zimo. December ni december brez zime pa pika! Še vedno me fascinira, da velik ljudi tle v življenju še ni vidlo snega. Še bolj me pa fascinira, da jih ne moti “božično rajanje” sredi poletja...ko pa v vseh filmih videvamo samo zimo, zimo belo in kako romantično sneguje za božič, pa lučke pa svečke pa božični puloverje pa kjut kapice in Katjina deka za ogrnt, k je menda ful moderna (ne vem če še haha tle pr nas zihr ni :D)...ampak I guess it’s very obvious, da Avstralci ne poznajo drugega kot poletja v tem prazničnem času, tako kot mi ne poznamo drugega kot zimo...and I miss that. A lot. Seveda k vsemu temu “It’s (NOT) beginning to look a lot like Christmas” moodu pripomore tut naš Grinch cimer, k v ene 6 letih življenja tle ni nabavu tut enga božičnega okraska. What/how/why?? Torej nimamo smreke, nimamo okraskov, zunej je 30°C, piškotov še nism začela pečt (ta teden pa res, k pol je že božič matr!), in seveda božične pesmi....“Dashing through the snow, on a one horse open sleigh...” – more like OZ version:  

Kaj šele, da bi mi Miklavž kej prnesu hahaha HoHoHo....NoNoNo! Sicer je pa dobra stran predbožičnega duha tu, da se ta vikend otvori brezplačni božični kino na prostem v bližnjem parku, kjer bodo ta in prihodnji vikend vrteli božične filme vključno z Grinchem, Santa Claus-om in the one and only, the Utlimate – Home Alone!!!! Komej čakam :D Tole bo res še zanimivo....sam če bo pa letost po sto letih za Božič doma SNEG, točno zdej, k me ni doma...grrrrrrr ....no vsaj drsat grem lahko hahaha #mindfuck

Anyways. Služba je še vedno super, ful uživam in grem res rada tja. Tut, ko je treba ob 5:30 ustat, ker me tam čaka zajtrk – super drag kokosov jogurt phahaha hell yeah!! Cimri me majo še bolj radi, ker jih skos zalagam s hrano, po moje se bomo počas usi prenajedl vseh teh solat in wrapov...pa muffinov tut....sm mela enih 7 v skrinji hahaha še dobr, da je mela Louise rojstni dan in praznovanje v soboto, da sem jih nesla tja...sm vedla, da mi bodo prov pršli! :D v trgovino po hrano nism šla že približno dva tedna haha pršparam! :D razen, ko grem vn jest...npr. z Yogs v Chinese noodle house na pan fried dumplings-e...kjer sm strenirala hranjenje s palčkami...še zdej čutm mišice v palcu in polovici dlani, k sm se tok naprezala in utrudla svoje prste phahaha  
smo pa mel v soboto kr krizno situacijo v lokalu, zamašile so se cevi očitno in nam je iz odtoka bušnlo vn use povrsti od vode, svinjarije in posledično tut smrad...katastrofa, zalilo nam je pol smoothie oddelka do te mere, da smo si s puncami na čevle dale vrečke (k so na konc itak premočile...ogabno, in ja takoj sm dala čevle prat haha), res bed...na konc smo zaprl cello zadevo in šli domov. Took sm se veselila, da mi mogoče ne bo treba na delo v nedeljo, kar bi pomenilo, da bi mela tri zaporedne frej dneve , da sm skorej bookirala povratno karto za Melbourne in odletela tja za tri dni...še dobr, da nism, ker sm na konc itak pogruntala, da v pondelk delam in da sm šele v tork frej haha trapa. Pa po nekem čudežu jim je uspelo spucat zadevo še isti dan, tako da smo se vsi vrnili na delo v nedeljo 6:30 zjutraj...oh well, namest, da bom trošla bom pa služila evo.
Še en krasen podvig, ki sem se ga lotila prejšnji teden...celodnevni pohod po Royal National Parku, kjer sm mela iz začetka namen samo eno krajšo traso prehodit...pa sm se na konc odločila, da je tisto premal in če sm že plačala 13$ za vlak in 12$ za ladjico, da bom pa izkoristla in šla še dlje......še velik dlje. Matr. Sej, če ne bi blo 32°zunej pa 80°poti po soncu....ampak definitivno fantastičen pohod, take veličastne kulise, da noro res. Vse kar sm poslikala se niti v sanjah ne more približat realnemu pogledu. Poleg klifov in plaž, sm se sprehodila še po poti, kjer so ohranjeni Aboridžinske vklesanine v skale...težko jih je opazt ampak k jo vidš se lahko zamislš, kolk časa je že tale zadeva tam!! Fantastično in vredno končnih 30km prehojenih v nekje 6 urah vključno s foto sešni, fakin hoji po fakin plaži in fakin pesku, pavzi za hrano, pavzi, ko sm čakala, da se mi random kenguru sred poti umakne, ker dugač nism mogla mim in Matrica style umikanje pajkovim mrežam z gigantskimi ogabnimi pajki na njih, ko sm sam upala, da ne bom dobesedno vkorakala z glavo v eno...še zmer me kr zmrazi, če pomislm, kako bi to zgledalo hahaha po celem dnevu, ko sem se vrnila na pomol in čakala na ladjico, sem se po kakšnih 5 letih prvič spet kopala v morju in prvič zaplavala v avstralske vode! :) čeprov je bla voda še zmer precej mrzla, ne rabm posebej poudart, da je prov prijalo mojim utrujenim mišicam. Doma sm pa itak sm padla v postlo, ker sm v petek delala ob 6:30. Phahaha yolo :D  .....torej še eno stvar lahko odkljukam iz svojega seznama, happy!! 
spot a kangaroo carved in stone :D




Odločila sem se, da vsak teden frej dneve izkoristm, da vidm čim več bližnje okolice Sydneya, da bom odkljukala čim več “Must see” destinacij, preden se podam na ultimate travel journey prihodnje leto in se takrat lahko popolnoma posvetim drugim mestom in področjem....plani se že kujejo, ampak za enkrat nič fiksnega tako da poročam o premikih, ko bodo ti znani :D naslednji večji projekt trenutno je “kje preživeti novo leto, da se bo najbolje videl ognjemet iz Syd Harbour bridge-a”...ko zberemo področje bo treba tja prit kampirat že dopoldne na 31.12., če bomo hotle met prostor. Torej velik kreme za sončenje, velik vode, hrane in marelo, da bomo preživele tistih 12 ali več ur kampiranja haha buuuuuuuuuuut it’s gonna be sooooo worth it!!!! waaaa kr ne morm vjreeeeet, da bom končno vidla ta spektakel :D btw, letos bo ekstra posebno rajanje, sploh zato, ker je Avstralija prejšnji teden končno rekla JA istospolnim porokam wohoooooo, menda se nam obeta mavričen ognjemet!!! <3

Z današnjim prispevkom pa uvajam še en nov dodatek mojim tedenskim blogom – Fun Facts of the week:
Tokratna zvezda rubrike pa je.......*drum roll*.....avstralski sleng......za lažje razumevanje dejstva, da ti učenje angleščine ne korist kej velik, ko prideš sem hahaha

  •  mozzie - mosquito
  • chockers - very full
  • bogan - unclutured person
  • ripper - really great
  • roo - kangaroo
  • sickie - day off from work, calling in sick
  • a slab - 24 pack of beer
  • tradie (brickie, truckie, sparky, garbo, chippie) - tradesman (bricklayer, truckdriver, electrician, garbage collector, carpenter)
  • no worries - it's ok
  •  g'day mate - hello 
  • breakkie - breakfast
Pa še nešteto drugih, ki ti dnevno olepšujejo ali pa otežujejo (sploh, če delaš v kafiču haha) življenje...večinoma te pa takele vedno nasmejejo in se na konc znajdejo tut v tvojem vsakodnevnem besednjaku. :)

Upam, da so vas tele mal nasmejale in vam polepšale zimski ponedeljek doma (js sm s pondelkom že ZAKLJUČILA wopwopwop :D) ....naslednjič pa delim z vami nekaj zabavnih iz vsakdana dela v kafiču in pobiranju naročil......it will be super funny! :)


pozdravčki in poljubčki!



Preberi še objavo iz prejšnjega tedna, kakšno je zares življenje v Avstraliji...klik klik

nedelja, 3. december 2017

Veseli december ali kakšno je zares življenje v Avstraliji


It's Decembeeeer guuuuuuys!! Sploh ne morm vrjet, da je sam še en mesec do konca leta, kako čas hitr teče, noro! Čeprov me letos tale praznični duh (še)ni obsedu - to pripisujem trenutnim vremenskim razmeram pri nas, bom počaaas mogla začet gruntat o božični peki piškotov ofkoooors. Moji cimri se že veselijo in že kujejo načrte kako me obdržat u hiši za zmerej hahaha ...no pa plani za novo leto se tut morjo začet kreirat počasa, da ne bomo spet zadno minuto use. Drgač pa spet sm se končno spravla organizirano telovadt, sonce me je ožgalo na pohodu od morju in s cimro sva spekli torto....lajf je gud. 1.12 nam je prnesu tut uradni prvi dan poletja, but I admit, mal pa pogrešam zimo.. :)

Anyways, po začetni evforiji in prvem vtisu o Sydney-u (več o tem, v mojem čisto prvem zapisu tule), sem se odločila spisati en prispevek o življenju v tem največjem avstralskem mestu.
Torej, SYDNEY. Večini najbolj poznano avstralsko mesto, NI prestolnica Avstralije (to je Canberra) – JE pa prestolnica zvezne države New South Wales in je s preko 4 miljonov prebivalcev največje mesto tega kontinenta. Na mojem nedavnem vzponu na Sydney Harbour bridge (btw, NOROOOO drago in NOROO zakon!) sm se naučila še precej drugih zanimivih zadev npr., da so bli tu v preteklosti v večini naseljeni kaznjenci iz Združenega Kraljestva, kasneje so se na tem območju začeli naseljevati tut ostali in tako je nastalo prvo in najstarejše mesto v Avstraliji.
Če se kdo spomne, leta 2000 so tu potekale tudi Olimpijske Igre. Poleg tega, da je danes največje, se ga drži tud naziv najdražjega mesta v državi. Služba-zaslužek-poraba...vse to je sicer v zelo solidnem razmerju, vsaj po mojih dosedanjih izkušnjah in trenutnem življenjskem slogu, ki ga živim (shared apartment, ne grem se glih nekakšnega trošenja in zapravljanja na meni nepotrebnih zadevah...). glede na to, da sm v preteklih dveh mescih poskusla in zamenjala ze tri službe in sm se trenutno ustalila pri četrti (upam, da tle tut ostanem za neki časa, cause I love it!!), bi rekla, da problemov z iskanjem službe tukej ni. Dejstvo je, da moraš bit zelo vztrajen, odločen in še kako pripravljen, da na 95% poslanih prošenj in oddanih CV-jev ne boč dobil nobenga odziva. Tko pač je, nč drugač kot kje drugje po svetu. Super je, če namest/poleg pošiljanja kontaktno osebo tut pokličeš, kar zame seveda (še) ne pride upoštev, ker zelo nerada kličem ljudi po telefonu in se oglašat na tuje cifre hahaha ampak se trudim in delam na tem...prav iz tega razloga sm se osebno rajš posluževala principa walk in and talk to the manager in person, kar mi definitivno bolj leži (kar pa ne pomen, da se nism stokrat usrala in rajš obrnila, kot pa izrekla magične besede “are you hirinig at the moment?” wopsii haha). Plače so v skladu z življenjskim standardom v mestu - zelo dobre, in to kar imam jaz po naših standardih za dobro, je tle manj kot minimalc. Sm mela kdaj kr problem, ko mi je kdo ponudu 16$ na uro – men se je to zdelo bale, pa so me potem cimri in šefica s sodelovkami v Proteiniju prizemljil, da za tok mal pa absolutno ni vredno. Tega, da je Slovenija verjetno edina na svetu k ma “študentsko” delo ločeno od “normalnega” dela, se zavedam že precej časa. In več kot potujem, več različnih kultur spoznavam, bolj se mi zdi to najbolj butasta zadeva na svetu – ker si študent, boš pač delov za manj k 4€/uro pa še mal ti bomo pobral od tega za take in drugačne prispevke. Ajd čau. Mislm, da ne rabm posebej poudarjat, kakšne so reakcije tujcev, ko z njimi delim informacijo o povprečni študenstski plači v moji državi...par čeljusti sm pobrala iz tal, pa nekej parov oči potisnla nazaj kamor spadajo if you know what I mean :D torej službe tukej so (če nisi preveč zbirčen seveda), dnarja tut nekej pride, kaj pa stroški? Če spremljate moj blog že od začetka, potem ste deloma že seznanjeni z mojo osebno porabo denarja v prvih tednih, ko sm še beležila vsak zapravljen dolar (če ne, pa hitro skoči nazaj na prve zapise in si oglej!). Plače tu so večinoma izdane ne teden,
nekje na dva tedna...                         redko pa tut na mesec....

 

Tedenska plačila so mi do zdej najbolj pri srcu :D Vsi, ki ste do zdej že živel na svojem (beri – si krili čisto vse iz svojega proračuna), verjetno veste, da te dnevno/tedensko/mesečno prizadanejo takšni in drugačni stroški – najemnina, hrana, (javni)prevoz, šparanje, drobnarije potrebne za življenje (toaletni pripomočki, čistila, sekret papir...) ...neskončno mnogo zadev, ki vplivajo na končno cifro na tvojem računu. Za boljše razumevanje dam primer: na teden zaslužm približno 500$, 200$ gre za najemnino, 50 za hrano, če grem vn jest je prec še 20-30, če se vozakam okol z vlakom še dodam enih 20, k sreči toaletnih zadev in drugi prčkarij ne rabm kupvat tedensko...pa smo na enih 300$ stroškov na teden vse skupaj. Razmerje priliv in poraba pa ni tako slabo. :) seveda, moj življenjski standard ni najboljši, ni pa tut najslabši! Sicer se pa strinjam, da če prideš v državo z namenom samo potovat, je noooooro drago, absolutno katastrofa, kljub trenutni fantastični pretvorbi evra v dolar. Če pa delaš, se ti zadeve lepo poglihajo. Cene hrane in pijače tut zunej v lokalih so drugač čist primerljive z našimi: (€ - AU$ = 1€ - 1,54$)...običajna kava je nekje 2 do 3,50$ kar je med 1,50€ in 2,50€. Če ješ zunej (obična restavracija) nekje 20-25$ kar pride med 12 in 16€. Za fensi  4-5 hodni meni v ekstra restavraciji, daš okol 60-80€. I say fabulous for the most expensive city in Aus!
Pa da ne bo cel post samo o kešu....dejmo rečt še kašno o načinu življenja v Avstraliji. Kaj so tiste stvari, ki so tu običajne, doma jih pa nismo najbolj vajeni + fun facts:
  • fake boobs, fake faces, lip injections, fake hair, ugly instagram makeup, iste frizure, iste face...vse so iste
  • vsak javni wc v mestu ima odlagališče za igle (ne vem kaj naj si mislm...dobr, ker skrbijo, da se to posprav, al slabo, ker to nakazuje na veliko potrebo po teh odlagališčih - torej veliko drogerašev?!?! haha)  
  • obsesija s take away kavo - mislm, da si tle noben ne kuha kave doma. NOBEN!
  • obsesija s tumeric latte, z matcha latte in drugimi oblikami latte-jev
  • obsesija z mandljevim, sojinim, kokosovim, makadamijinim..... mlekom
  • obsesija z Acai skledo
  • obsesija s kombucho 
  • vreme....WTF????
  • vremenska napoved....še bolj WTF????
  • ščurki v stanovanjih in hišah...yep, kruta realnost 90% hiš v Sydneyu, če ne v celi državi?! eni menda celo letijo in so v velikosti hrošča al pa še večji....why oh why :S
    ... vrjem, to se tut js sprašujm...
  • hoja brez obutve po mestu -  popolnoma  sprejemljivo (nism verjela, dokler nism vidla)
  • hoja v kopalkah po mestu - popolnoma sprejemljivo
  • not wearing a bra...popolnoma sprejemljivo...not that you really need one with those fake boobies anyways.
  • ptiči - glasnost čivkanja on another level!!
  • bale brezdomcev
  • cucki, bale cuckov. vsaka hiša ma svojga cucka...ponavadi neprijaznega.
  • Azijci:
  • GOON ali vino iz vrečke, zlato backpackerjev
  • nesramni in nestrpni avtobusarji, k enkrat zapre vrata, ti jih ne odpre več pa tut, če še zmer stoji na postaji in bo speljov čez eno minuto...da ne omenjam voznih sposobnosti....jaoo :D
  • workout parki - vsak drugi park ma svojo zunanje fitnese pa opremo za telovadt, polno telovadnih skupin zjutrej, popoldne, zvečer, kultura vadbe je tle na čist drugem nivoju!
  • Oblačila: čist športno, al pa čist uštimano, k za na poroko....Nekej umes? Zihr nis iz tle :)
  • when you work, you work hard
  • when you're off, you're off hard
  • barbie...vsaka plaža in park ma posebne žar postaje, kamor si lahko flikneš mesek in zelenjavco za piknik
  • mango v velikosti male lubenice k stane 1,60€ (lifeeeeee!!!)
  • prijazni in skulirani ljudje
  • spider situation...do predučerišnm tukej še nism vidla pajka...but then that day came...and I couldn't help but think about doing this again...
Tole pretty much zajema moje trenutno videnje življenja v Avstraliji. Zagotovo pa ob vseh teh točkah ne smem pozabit dodat kako prečudovita dežela je tole in kaj vse ima za ponudit. Nima vsak dnevnega dostopa do takih razgledov....in upam, da mi bo v prihodnje uspelo vidt še več takšnih prečudovitih kulis...

Tako, zdej grem pa drsat. Yes, you read it right....it's ice skating time, sej je le veseliii decembeeeeeeer...za vas pa upam, da ste bli pridni, da bo Miklavž kej prnesu....men že vem, da ne bo, k me ne bo najdu...bom pa sama svoj Miklavž!!! :)

Until next time!

xx

ponedeljek, 27. november 2017

Sun's out, guns out! :D



No pa je prišel čas, ko si (ŽE ZDEJ!!!) na moment želim tistega hladnega vetrčka, ki smo ga bli deležni še pred dvema tednoma (ko sm okol hodila v dolgih rokavih!). Sej bi rekla, da se počas poslavljamo od pomladi in lezemo proti poletju, pa bi se grdo zlagala...kaj počas, iz dans na jutr je začelo sekat, temperature pa tut tam do 30, dnevno! :) pa se raj ne bom preveč pritoževala, da se ne bo današnje deževje predolgo zadržalo.
Spet je za mano eno ekstra pester teden. Ful sem se veselila prvega pravega delovnega dne v novi službi (več o tem kasneje), ampak, ker sem začela šele v četrtek, sem mogla izkoristit te tri dni za izlete in raziskovanje. Čeprov sm v Sydneju že skoraj dva mesca in sm vidla že kr precejšen del mesta, še vedno nism odkljukala vseh predlogov na mojem seznamu “must see”. Tako da sm se kr prec v pondelk odpravla na pohod proti Centennial parku (prbl. 45min hoje od doma). Park je gigantski, mislm, da majo ene tri jahalne šole, kjer se lahko zmeniš za jahalni obhod po parku – sm hotla, pa je 90$ za eno uro...pfffff tok si pa ne želim haha ljudje tukej športajo, igrajo kriket, poležavajo na travci...res krasen park in možnosti za zabavo je neskončno. Sam pazt se moraš črnih labodov (al karkoli že je ta žival) haha don’t make eye contact and if they start staring at you....run hahah ....oh the things you do for a photo :D (ne ni me napadu labod, ni pa blo daleč do tega). Iz svojega seznama sem odljukala še Paddington, področje mesta, kjer se nahajajo luštne barvite vrstne hiše, ki skupaj sestavljajo Paddington market. Po kakšnih 5 urah hoje, se končno spet smestim doma.
Ahh če že ne telovadm, pa vsaj hodim velik! BUT I NEED TO START WORKING OUT AGAIN! seriously. Starting tomorrow! No itak me je  čakal en dober treking po nacionalnem parku Ku-Ring-Gai Chase v Palm Beachu – del severnih plaž (northern beaches) v predmestju Sydney-a kamor sva odpeketali s Helen. Vožnje z busom je blo glih za ene slabe dve urci, ki sta mimili ko bi reku keks, sploh, ker nikakor nisva mogle nehat zijat skoz okno in opazujovat krajev, plaž in razgledov mimo katerih smo se peljali. V Palm Beachu sva se takoj presedljali na ladjico, ki naju je peljala čez zaliv do Nacionalnega parka. Izstopili sva v kampu, edinem področju parka, kjer je dovoljeno kampiranje...takoj v prvih treh minutah sva že pobirali čeljust iz tal, ko sva zagledali divje wallabije, ki so se prosto po Prešernu šetkali okol. Amm what?? ...pa se je zgodba s črnimi labodi od pondelka ponovila haha sam čakaš, kdaj boš stopu preblizu, da te bo brcnu :D vse za dobro fotko (da na konc ugotoviš, da itak sploh ni dobra -.-). 

Po obhodu okoli kampa se zaveva, da sva v RAJU! Zalivčki, peščene plažice, gozd...imaš filing k da si nekje na Tajski ne pa v OZ! Odločile sva se za eno ne preveč zahtevno traso trekinga. Preučile zemljevid poti in pičile v HRIB. Sm rekla, da začnem telovadt :D sonce se je prikazalo glih, ko sva stopile iz sence dreves. Matr. Ljudje se ne hecajo, ko pravjo, da je avstralsko sonce another level! Po kakšni uri hoje (na uč ocenjujem haha) se znajdeva na NORI razgledni točki na eno od plaž v parku. Če bi slike povedale miljon besed, to še vedno ne bi blo niti približno dovolj za opis kulise, ki jo vidiš na lastne oči. Vzame ti sapo. Zares. 

V takih momentih me še vedno čist šokira dejstvo, da sem v Avstraliji...še kr ne morm vrjet. Po dolgi pavzi za fotošuting se končno odpraviva po poti naprej, dol do plaže...sam k je poti kr na enkrat zmankal in sva se ustavle pred skalami, šavjem, če bi šle še kam dlje naprej pa vrjetno tut koncem klifa...zato sva se rajš obrnile in pičile nazaj po isti poti proti začetni točki. Na sred poti naju je presenetu real life divji kuščar, tak precej dobre velikosti – welcome to the real Straya haha. Pa nisva ble čist zihr (še zmer nism) al so napadalni al ne, al skočjo nate, al te pojejo, al te ugriznejo, al te odnesejo u svoj brlog, al bo teku za tabo, če boš švignu mim...pa sva zato kr ostale na varni razdalji za njim in je pač on narekvau (ekstra počasen) tempo. Vsake tok časa je skrenu s poti, k da naju je mal hecov, nakonc je pa le odhlačal v šavje na desno med tem ko sva jo me ucrvle v levo. Po hitrem postopku. Sej pol sva srečale še enga pol manjšega, pa sva reskirala in šibnle mim, itak se nama je mudilo na ladjico...a veeeš :D

sonce je pripekalo, vroče je blo za znort, švic je kr teku od naju. Mmmmm ni se za hecat, morš bit kr previden, da te ne zažge k picka na žaru.
Na ladjici sva se mal odpočile od dolgega pohoda. Sej ne vem kaj naju je bol zmatralo – vročina, hoja, Lakota, sonce, al pa vse skup. Ko sva prišle nazaj v Palm Beach, naju je presenetlo dejstvo, da prvič: v celem mestu majo glih tri place kamor greš lahko jest in drugič, eden od njih je bil odprt pa še to na drugem koncu mesta. Ni nama preostalo druzga kot da za kosilo jeva pomfri iz kioska na plaži. Pa tako sva si želele enga dobrga hladnega smoothija. -.- za konec dneva naju je čakal še vzpon na hrib s svetilnikom, ki je najbolj znana razgledna točka po kateri slovi Palm Beach. Aja slovi tut po tem, da je tam snemana najbolj priljubljena avstralska TV serija Home and Away, k jo snemajo že skor  30 let....in seveda sva vidle celo cast and crew na delu, ko so snemali. Škoda, da se mi sanja ne o čem se gre serija. Se bom mogla mal izobrazt v tej smeri, da se bom pol lahko hvalila haha

V torek zvečer sm kr na vrat na nos še bookirala Whale watching cruise za sredo zjutrej v upanju, da bom kljub koncu sezone selitve kitov še uspela vidt kakšnega. No najprej so nam v sredo zjutrej poslal mail, da je jutranji cruise odpovedan zarad dežja in da v tem primeru dobimo povračilo denarja ali prebookiramo na popoldansko odpravo. Valda nism upoštevala znakov vesolja in sm rajš prebookirala na popoldne....aaaa, priložnost zamujena, ne vrne se nobena tko kot se ne bo vrnilo mojih 92$, k sm jih dobesedno vrgla v tasmansko morje. Aaaaah ja, ima se, može se...?? Vidl nismo niti pitčev, k ponavad letajo okol, al pa delfinov k se tut velikrat zadržujejo tle, kaaaaaj šele kitov. Jao, I should’ve just requested a refund. Na konc dneva pa še pogruntam, da me je sonce tok zapalilo po faci o šit haha koza, nism uzela kreme za sončenje, ker je blo itak oblačno. Wtf. #paradajzek.
Evo pa je bil po hitrem postopku že četrtek, sploh ne morm verjet kako hitr se obračajo dnevi tle. Megan sem obvestila, da sem dobila novo službo in da bom žal mogla zapustit Proteini ekipco. Kakšno srečo mam, da mam tako razumevajočo šefico, ki je hvaležna že za to, da je nism pustila na cedilu in bom še vseen oddelala zadnji vikend. Meanwhile, nova služba je pa ZAKOOOON!!!! Oddelala sem dva šihta – jutranji (6:30-15:00) in popoldanski (12-19). Absolutno obožujem delo tam, vse je velik bolj organizirano kot v Proteiniju, velik večje in velik bolj profesionalno, if I may say. Pa ne, da Proteini ni tak, sam res majo premal placa! Tukej pa – sej se dela, ko je lunc rush hour smo k kure brez glave, ampak je vse lažje, ker si zadolžen samo za stvari za pultom in ne rabiš skrbet kdo hrano odnaša in kam...ti sam flikneš na krožnik pa čao. Ekipca je super, vsi so ful prjazni, šefica je carica in ful skulirana tako da res, spet se mi je čist usralo s tole službo. Da ne omenjam kako dobro hrano majo...ko si novinec, lahko poskusiš vse iz menija za kosila (kasnej sam cenejše stvari haha) in uživaš v svoji pavzi. Noro. Poleg tega pa na konc dneva kar ostane in ni več ok za prodajo naslendji dan, lahko odneseš domo...and I mean....that’s a loooooot of food man!! V petek zvečer sm nahranila vse cimre (glej slike spodaj). Jebemtiš, sej sploh ne bom več rabila v trgovino hodt! How cool is that!

Zadnji vikend v Proteiniju pa tut ni minil brez gužve, tokrat se mi zdi, da smo se pa res nadelale tako v soboto kot v nedeljo! Očitno, ko se začne tako vreme zunej folk kr ponori in vse kar delajo je sam to, da hodjo na brunch vsak dan vn jest haha again – ima se, može se! Za good bye sm v nedeljo razbila še kozarc za smoothie in vrgla po tleh deskice za krožnike gor položit. OOOPAAA!
Zelo sem hvaležna za tole izkušnjo in kar mal sm žalostna, da zapuščam svoj prvooooo službo, ki sem jo dobila v Sydneyu. Ne morm vrjet, da sem v dveh mescih tukej zamenjala več služb kot kadarkoli prej v celem življenju hahaha werk,werk,werk :D glih tko ne morm vrjet kolk sm odnesla od tele službe, kolk sm se naučila, strenirala (zdej že pobiram naročila brez, da si zapisujem na listek, ha, kaj pa to! :D), kolk sm pridobila na samozavesti v interakciji z ljudmi in tisoč drugih zadev...še najbol sm pa hvaležna Megan, ker mi je dala priložnost, kljub temu, da na moje cv-ju ni blo nič kar bi blo vsaj podobno delu v kafiču – no zdej pa je, and I couldn’t be happier I had this job! Ampak zdej je čas za nove zmage in mislm, da bom v BWF dobila še več priložnosti za osebnostno rast in razvoj. LET’S DO THIS!!!

Kmalu z vami delim še prispevek o Avstralcih in življenju tukaj...skozi moje oči. That should be pretty interesting so make sure you don’t miss out! ;)
...do takrat pa – in a while crocodile!! :*


p.s. še nisi prebral mojega zadnjega posta...no worries, klikni tukaj! :)