Daily updates no more!
Ker mi čas enostavno ni več dopuščal dnevnega beleženja dogodkov in
predvsem zato, ker sem bla že tok v zaostanku s pisanjem, sem se odločila, da
opustim bloge na varjanto dnevnika. No pa moji “spomin k zlata ribica” možgani
so tut dodal svoj del k tej odločitvi. Anyways, nč bat, blog bo še vedno v
teku, samo v mal manj strukturirani obliki :D
Prejšn tedn v pondelk (30.10.) sem uradno vložila odpoved! YAAAS! Roxy me je
seveda probala prepričat v to, da vztrajam vsaj še en teden, pa ji nikakor nism
mogla dopovedat, da še en teden u resnici pomen še dva, zaradi tedenskega
odpovednega roka (če ga ne daš, plačaš 250$). Majkemi, da je šla na use ali nič
s prepričvanjem do te mere, da je potegnila svojo meneđersko karto vn in me
probala prepričat, da mene edino iz naše ekipe dejansko vid kot bodočo
meneđerko...al nism mogla kej, da se ne bi mal nasmejala :D ni varjante...sej
ni problem v tem, da mislm, da ne zmorem....ampak js NOČEM in pika. I’m done
with this shit! :D no, ko je končno vidla, da me ne bo premaknla, se je
sprjaznla in odnehala. Seveda sm mogla potem še na “sestank” s taglavno, kjer
mi je povedala, da je moj zadnji delovni dan PETEEEEK (sam še 5 dniiiii!!!!) in
da hoče vidt, da vseeno rada prihajam na delo, da sem 100% na delu in da
opravljam vse kot je treba...ja fajn, no pressure, zdej mam pa še to na grbi,
da se bom sekirala, kako morm dobit usaj eno donacijo, da ne bodo mislni, da
zabušavam. Podpišem obrazec za odpovedni rok in voila I’m almost a free elf now!! Mislm, da ne rabm omenjat kako je blo na delu haha tokrat smo mel
teren k San Francisco...gor pa dol pa gor pa dol...hiše pa tut k v krošnjah
dreves... leg day every day! Sej, al se spravš premagat tistih 50 stopnic do
gor, sam k pridš do vrat in vidš nalepko “do not knock”, bi se pa kr vrgu dol v
globino iz verande....da ne omenjam, ko delaš obhod in pozabiš, pa se znajdeš
pred to isto hišo, ampak, ker je ni na tvojem seznamu potrkanih, se spet hrabro
podaš v boj...just to see the “do not knock” sticker one more time. Pol pa sam še jokaš. Mislm, da se mi je to v celem tednu zgodilo ene 5x. Prvo
donacijo v tednu sem dobila v torek. Pol mi je mal odleglo in se nism več
počutila tko pod pritiskom. Ok, vsaj eno mam. In pol do petka nič...pa sm spet
postal živčna...kaj pa če; me ne bodo plačal?!?! Me bodo še pred petkom
odpikal?! Oh the joys of over thinking everything. :) no mi je uspelo še prlezt do petka. Majkemi,
da sm komej čakala ta dan. Čeprov po drugi strani mi je blo pa z vsako vožnjo
na lokacijo in nazaj težje, ker sem gruntala samo še o tem kako ne bom več
vsakodnevno preživljala časa z vsemi idioti iz moje ekipe, k so mi vedno
polepšal dan in nrdil delo za odtenk lažje...v petek sm bla prov žalostna,
sploh, ko so mi vsi rekl, naj ostanem...priznam, da sem razmišlala, bi, ne bi,
bi, ne bi..BIIIIIIIII???? Pol sm šla pa še zadnjič na teren...in odločitev je
padla. NO MORE, NEVER EVER AGAIN!!! haha sem se pa potrudila in za zadnji delovni dan že na vsezgodej
zjutrej spekla muffine za celo ekipco, k so mi btw fantastično ratal in so jih razgrabil! Poleg tega sem dobila še zadnjo donacijo in si res ne bi mogla želet
boljšega zaključka. Hvala univerzumu za tako posrano kariero trkanja ljudem na
vrata in zbiranja donacij. At least I did save five children’s lives! *.* no
priznam pa tut to, da sm občasno mal zabušavala hihi ampak, kdo pa ni! ;)
V soboto sem izkoristla še zadnje službeno ekipno druženje. Po
izmeni v kafiču so me punce pobrale in
smo šle proti Olympic Parku na odbojkarsko tekmo gledat enega od naših
sodelavcev. Prvič, ker je blo tekmovanje menda na državni ravni al kva, smo
dale 10$ za vstopnico. Drugič, na vhodu na tribuno ni blo žive duše, k bi to
vstopnico dejansko prečekirala. Tretjič, Brandon sploh ni igrov, še za sekundo,
ga ni blo v igri. Četrtič, to je bla najslabša tekma odbojke kar sem jih vidla v
lajfu. And there goes my 10 bucks, right out the window. Pol smo šle pa z Roxy in Ronnie še na večerjo - pice že sto let nism jedla, pa še košček nutelline pice, k jo je naročila Roxy,
po tem, ko je cel opopoldne težila, kako se mora nujno spet spravt v formo....on
Monday, she says (sej zato sem ji pa v pondelk, kot malo zahvalno darilce prnesla carrot sticks and beetroot hummus hahaha she loved it) haha
Končno se v nedeljo zvečer NE tolčem po glavi zakaj morm u fakin
službo naslednje jutro in rajš uživam večer v dobri družbi in dobri HRANI –
spet. Haha it’s weekend, social calories don’t count. Z Melti sva raziskovali
Newtown, hipsterski predel Sydneya z nešteto kafiči, restavracijami in second
hand trgovinami. Naju je prepričala indijska restavracija, za sladičko pa “mal”
čokolade v Max Brennerju (če že v Nyc nism pršla do njega!).
Ponedeljek....moj prvi “prost” dan po kašnem mescu bi rekla. Aaaaa! Sicer
sem mogla v pisarno odnest še vse službene zadeve (iPad, majčko, kapo itd.) in
podpisat uradni odhod iz firme. Valda sm se mal še zadržala v sobi za druženje
in počvekala s kolegi...dokler do mene ni pristopu eden glavnih menedžerjev in
me vprašov, če čakam na koga posebnega...sm rekla nop, sam mal še uživam zadnje
momente z ekipco. Pa mi prav model, ja potem te bom pa kr mogu prost, da
odideš, ker bomo kmal začel z uvajanjem (čez 10 minut haha)...fakinhel, ni
panike, se že pokam. OFFICIALLY, DOBBY IS A FREE ELF! :D sonce ga seka, js sm
končno čez dan frej in ni vrag, da ne grem (spet) mal po mestu. Paše, res paše! Sredi tedna se mi je končno uspelo dobit še z Anjo, po naključju, sva se usklajeno oblekli, ugotovili, da je tut ona iz Novega mesta in v celem popoldnevu, ki sva ga preživele skupej, sva bli deležni še čist preveč ostalih sumljivih naključji...haha Anja, hvala, da si si vzela čas! Ko se vrneš v Sydney, greva pa še na kakšno kosilo! :)
Sej veselje ni trajalo dolgo, ker bo treba kr hitr najt novo službo. Še dobr,
da sem vsaj za vikende še v kafiču in mi ni treba skrbet, da si ne bi mogla
pokrit najemnine in hrane. Ves čas sem
zagonila za to, da sem spet, kot na začetku, hodila po mestu in razdajala CVje
po kafičih. Ker nimam RSA dovoljenja (za strežbo alkohola, k stane približno
100$), bom mogla najt nekej v običnih kafičih in ne restavracijah/barih. Al pa
bilokje drugje!! Current status: unemployed. Yas! Cel tedn sm
iskala place kam bi še lahko odnesla CV. Hejtam, k rečejo kul, pust nam
življenjepis pa te pokličemo. ZIHR?! Napadla sm tut Gumtree spletno stran in
vse kar sm dobila je to, da sta me dva placa kamor sm poslala prošnjo, začela
followat na Instagramu. WTF?!?! Mela sm sicer že en intervju v Dessert baru Bay
Vista (le poinstagramejte, omg!!!), took sm se veselila, da bi lahko delala tam
ampak k so mi povedal, da je sam 16$ na uro, me je pa kr minilo :( Tko da do
tega momenta še nč sreče z novo službo. Sm pa usaj vidla še eno novo okrožje
mesta...Parramatta, kamor sem šla na intervju...fuuul lušno in fuuul živahno. Prec
bi živela tam, če ne bi mela tok kul cimrov doma, k so prooov veseli, da sm končno
popoldne in proti večeru doma, da lahko kakšno rečemo. :)
V petek sm bla zmenjena s puncami iz prejšnje družbe v baru kamor
smo šli vedno na Friday night drinks...Louise me je počakala zunej in sva šle
skup v družbo. Kaj je blo luštno spet vidt znane obraze! Tok smo mele za
prediskutirat, da kr nismo utihnle. Ronnie je v tem času postala še meneđerka svoje
lastne ekipe tko da je naša oriđinal ekipca čist razpadla. V momentu, ko nism bla
obkrožena s kolegi, do mene pristop glavna meneđerka...”joj veš za v prihodnje
ti povem, da ne smeš več pridt sm, v našo družbo, ker to je še vedno službeno
druženje tko da žou ne morš bit zravn.” Hahaha sej nism vedla, kako nej se
odzovem. Amm kaj, v "javnosti popolnoma odprt bar" pravš, da ne smem več pridt?
:D ti so čist usekani. Še dobr, da sm se jih losala.
Sobota je bla spet rezervirana za večerno druženje z Melti...tokrat
sva odpujsale v Glebe, še eno hipstersko področje Sydneya kašnih 10 min hoje od
mojega doma...tle majo v italjanskih restavracijah naše pičiče kot appetizer...žou
niso isti brez rozike, predvsem pa brez mojih bajskov <3
Večer sva itak zaključile v stilu, chillirale sva ga v Central
parku, za vogalom od mojga stanovanja, kjer dejansko sploh še nism mela
možnosti uživat, ker sm vedno delala!!! Privoščle sva si največjo porcijo
sladoleda ever, it was too much even for me!! Pol sva pa sklenile pakt, da od
zdej naprej greva sam še po zdravih kafičih na večerjo in brez sladic (razn ob
posebnih priložnostih...mogoče, ko dobim službo haha).
Anyways, počasi sm se prvadla na življenje v Sydneyu in lahko rečem, da je vse
stokrat lažje zdej, ko sem si našla nek krog prijateljev s katerimi lahko
preživim svoj na novo pridobljen PROSTI ČAS!! :D aja pa še vreme se počas
reeeees preveša v poletno, kratke hlače so zun, majce brez rokav glih tko,
smrekce in bunkice so pa tut že po vseh trgovinah in šoping centrih
razstavljene...Christmas is coming! :D
Do naslednjič pa......čaubau from Down Under! ;)
p.s. ne veš, kaj se je dogajalo prejšnji teden? Prečekiraj TUKAJ! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar