My ode to Sydney

As my adventure here in Sydney is coming to an end, I feel like I need to look back on my new life that I’ve created in this beautiful city. From the start to the end, the good, bad, ugly, amazing and everything in between. I arrived to Sydney just under SIX MONTHS ago (where does the time gooo?!?!?!) with no expectations or a solid plan. All I knew was that I needed an adventure, a change, push the limits, get out of my comfort zone, find myself and discover what I’m really capable of. And boy, I am not leaving disappointed! What a journey it was! Full of surprises, fear, doubts, some tears and uncertainties...but going through it all, not giving up and slowly getting my shit together, I got rewarded with so much luck, happiness, confidence, feeling of absolute freedom, pride and self-accomplishment – I’d do it all over again. Not to mention all the amazing (and not so amazing) people I’ve met along the way that have made such a big impact on my life here. I won’t say I loved and enjoyed every minute of it because I most certainly did not! There were so many times I really just wanted to pack up and leave, send my boss to hell (Mimi, not you!!! :D), question myself and my decisions, all the moments when I literally just wanted to quit....but I didn’t. Thanks to my new friends, amazing roomies and mostly my improved and strengthened character. I couldn’t have imagined a better start, thanks to my fellow Europeans Jasmin, Anna and Pakdat whom I met right at the airport before even placing my feet on Australian soil. Despite the fact, our little team started to fall apart after a week or so, we shared so many amazing experiences and made beautiful memories. As the weeks went on, I started to meet more and more people, but also realized I’ll have to say goodbye to many far too often. Living a “backpackers” life is awesome, really, but it also sucks...a lot!! As others were leaving to travel or find their luck in a different city, I stuck to Sydney and in the end I made myself extremely proud of how fast I actually managed to get on my feet. I still can’t believe how much I’ve learnt in the past months. Some jobs I had were an absolute JOKE hahaha...remember my door to door knocking career that lasted whole 3 weeks???? I CAN’T BELIEVE I ACTUALLY DID THAT! ME?!?!?! A genuine people hater spent three weeks talking to so many for more than 5 hours a day...I literally can’t hahahahaha I definitely learnt some good lessons the hard way, but hey, isn’t that what makes it fun to look back at. :D I was literally forced to leave my comfort zone even before I got off the plane in Sydney (hahaha Jasmin...14 hours sitting together on the plane...and we only started talking 30min before landing haha two scared babies :D). I can’t even count all the situations that made me feel so insecure and uncomfortable, or when I was too scared to face the challenges that were thrown my way...I did have to put all my fears aside and literally grow a pair of balls. And that’s exactly what I did. I proved to myself yet again that I am capable of anything and everything I set my mind to. 

Never in my entire life have I ever changed as many jobs as I have here in the course of about 3 months....but I did exactly what I was aiming for – try a bunch of new things.  I’ll definitely never forget my first job – My dear Proteini, that I was holding on to for the first two months...I’m so thankful to Megan who actually gave me a chance and a job despite the fact that I had zero professional experience in hospitality...oh how many banana breads I baked there and how many sweet potatoes, zucchinis, carrots and broccoli florets I chopped, the first time I took an order without having to write it down...it all sounds so funny and stupid now but at the time, it was the tiny victories like that, that kept me going. Of course I can’t forget the oh so long door to door fundraising career at Plan International...I can’t believe I’m gonna say this, but  it actually gave me something positive too. Besides the newly acquired skills, breaking my personal mental boundaries, handling situations and learning some cool selling tricks...the people I’ve met and called them my team. Roxy, thank you for everything that you’ve taught me, whole – then –Roxy’s team – you guys are the best!, Melty, Sarah and Louise...I’m so happy I took the job at Plan, otherwise we would’ve never met...and legit, I can’t imagine how my life here would’ve turned out then! :D Luckily we’re all from Europe soooo....reunions!!! :D 

But to be honest I’d also say that 80% of this whole “jobs” thing was pure luck haha the stars have aligned, things have simply fallen into place. Exactly what happened with my last job at Bondi Wholefoods. When I left my job as a door knocker, I was basically unemployed for about two weeks (with weekends still working at Proteini). I was trying so hard to find another job, sent so many applications that were left unanswered, walked in to several cafes and had no luck. I was getting really impatient and scared. And then, one day I was making this really long list of every single cafe in the neighbourhood that I could walk to and leave my CV. Only one was still opened at that time. Bondi Wholefoods. Luckily Mimi (the manager) was still there (at 6:30pm, I know now that she never stays there so late so lucky meee hahaha). I left my resume but didn’t expect anything...she got back to me the next day and I was hired three days later. Luck, luck, luck, luck. For sure I won the lottery with this one as to this day I loved every second of it!! So thank you Mimi for giving me the opportunity to become your smoothie girl. You are the best boss I’ve ever had and such a wonderful human....I love you dearly and for sure I will miss your death stares from around the corner while supervising the whole place and all the laughs that we shared. Of course I can’t go past my amazing team of co-workers..Thanks to each and every one of you – my smoothie girls - Anabanana, Trini, Niki, Carla, Julie, Michelle, Eli and Ali...the amount of bananas we peeled, oranges we cut, the number of all freaking acai bowls we made (don't wanna see one for pretty long time now!!), yummy smoothies and those incredible walnut and macadamia crumbles we ate, sickening!! Thanks to the the rest of the smoothie, grocery and kitchen sections - Gusti, Edwin, Caroline, Rene, Tom, Chenny, Ogi, Quinn, Raj, Bishnu, Sabin and everyone else that I might have missed out...I love you all soooo sooo much and cannot express enough of how grateful I am to have met you and have the honour to call you my friends. Thank you for the best working environment, best food and best company at and off work. I hope we get to see each other again – someday, somewhere.  LEGENDS for life!! <3 <3

Lastly, I couldn’t have done it without my amazing roomies. Another lucky shot for me, getting this apartment. Yogitha, Amy, Monica and Pedro. You guys are simply the best! Thanks for all your help, words of encouragement, fun times, food that we shared and overall a wonderful place I called Home. I am going to miss you dearly but surely you’ll miss me more, well just because the shared food plate in the fridge will be empty from now on :( hahaha but seriously, never stop being awesome and crazy. See yaa in two months monsters! :D

BUUUUT, enough nostalgia! It’s time to get this show on the road. Onward to the new adventures, seeing a whole lot more of what this country has to offer. Then hop to New Zealand in between for an exciting CAMP REUNION with my two fave kiwis!! Can’t wait to see you guuuuys!! :) Off to Cairns in the morning; exploring the oldest rain forest in the world, tick Great Barrier Reef  snorkeling off my bucket list and so much more...fingers crossed the money won’t be too tight...we’ll see.

Sydney, I’ll always remember you as a city of “firsts”...first real experience of living abroad, first time house hunting by myself, first job search, first time renting a place, first time dealing with taxes, first time being a (responsible) adult. Oh how scary but wouldn't change it for the world. I will see you again and most certainly I will never forget my time and people here. Thanks for all that you taught me and all that you gave me.

With Love,

D*

Update!

Le kaj je razlog, da sm bla tako dolgo tiho od zadnjega zapisa? Nč. I’m just being lazy and that's it + mogla sm počakat, da se bo vsaj kej zanimivih stvari nabralo, da bom mela o čem pisat...ker kr nekej nakladat sam zato, da je, pa tut ni moj stil. V preteklih tednih se je življenje mal umirilo v smislu nekih posebnih dogodkov – ajde z izjemo Australia Day in kitajskega novega leta....pa praznovanje sodelavkinega rojstnega dneva na plaži, palačinke party za valentinovo, ko so me moje nore cimre presenetle v službi in me peljale na najbolj znano tortico v Sydneyu (strawberry watermelon cake iz Black Star Pastry aaaaaaaajjj!!).........buuuuut all in all predusem delam, delam in še mal več delam...da bo ja dovolj dinarčkov za zapravlat na ekspresno hitro približajočem se potovanju. zato tut nism mela kej preveč za spisat kar koli. Svojo službo še vedno obožujem in počasi mi postaja hudo, da jo bom kmal “mogla” zapustit. btw, sm že omenila, da sm v teh parih mesecih dela v BWF postala čisti acai bowl decorator profi?? Hell Yeah!

Se še spomnete, ko sm jokala, kako mi zmanjšujejo delovne ure? (Če ne klikni tu) No, končno sm nazaj na konkretnem številu – velik teženja in mau “groženj”, da bom primorana poiskat drugo službo, kar bi posledično vplivalo na mojo razpoložljivost v BWF. In sm spet mal bolj samozavestna, da mi ne bo treba na koncu mojga potovanja životart in živet pod kašnim mostom, ker ne bi mela dost keša za hostel (šalaa, nikol nism mela tega u mislih) hahaha še bolš, mislm, da lahko rečem, da bo dovolj za vse avanturistične zadeve, ki jih imam v planu.

No preden začnem tečnart o tem, kako težko mi bo zapustit Sydney, bom par besed namenila še vsem mogočim festivalom in praznikom, ki so se vrstili en za drugim v januarju in se nadaljevali še v februar, začenši z Australia Day praznikom, ki smo ga praznovali 26.1. Tale je verjetno najbolj pomemben in znan, saj je kot nekakšen ameriški 4^th of July – torej poln dogajanja in avstralcem najljubši izgovor za en celodnevni “barbie” (če ne veš kaj je to, si osveži znanje v temle prispevku haha) ali obisk plaže (al pa oboje!). Po celem Sydneyu se je vrstilo dogodkov in prireditev – od aboriginskih obredov do dogajanja v pristanišču in povsod drugod. Js sm se že zgodej zjutrej odpravla na ogled “smoking ceremony”, kjer je aboriginsko združenje v Sydneyu predstavilo tradicionalen obred odganjanja zlih duhov, skupinske plese in čaščenje kulture staroselcev. Tukej take prireditve počasi spet jemljejo zelo resno, saj po stoletjih katastrofalnega ravnanja s staroselci, upajo, da se bodo na tak način “odkupili” za vse grozote, ki so jih “belci” povzročili (in to še vedno traja) aboriginski skupnosti....honeslty, čaka jih še dolga dolga pot, če sploh jim bo to kdaj uspelo. No, meni osebno so prikazi tradicionalnih obredov in predstavljanje kulture na ta način vsekakor zelo všeč in zelo poučni, sploh pa zato, ker Avstralija razen aboriginske nima absolutno nikakršne kulture, da bi lahko rekli: “to je pa naše”. Torej po mesecih življenja tukaj, sem bla prvič v stiku s “pravo” Avstralijo. Čez dan smo se s kolegi večinoma zadrževali v območju Circular Quay – pristanišču, saj se je tam največ dogajalo. Tekmovanja jadrnic, slovesnost nacionalne mornarice in večerni spektakularen ognjemet, ki je bil mogoče še bolj atraktiven kot tist za novo leto! Absolutno nismo mogl mimo “nacionalne” hrane – lamingtonov (k naši "čupavci" oz. kokos kocke na steroidih), fish and chips, sausage rolls in tim tamov haha sickening - in seveda nekaj čemur na takem dnevu out and about tule vsekakor ne moreš ubežati – sunburns hahaha! V glavnem po novem letu je bil tole res še en fantastičen dogodek, ki me zagotovo ni razočaral! :)

Na žalost pa ne morm rečt enakega za praznovanje kitajskega novega leta haha – definitivno nč posebnga,  fascinirale so me samo veličastne skulpture 12 znakov kitajskega horoskopa, ki so razstavljene po celem pristaniškem polkrogu od Opere do Harbour bridge-a. Ajde, pa mogoče dragon dance...sm vidla dva, tako da lahko rečm, da so prestrašl vse zle duhove okol mene...zdej pa rabm sam še en dobr kitajski fried rice pa bo! :D

Glede na to, da sta januar in februar peak summer season, se je v mestu dogajalo na polno praktično vsak dan in večer. Od mini koncertkov v parkih, do ogromnih festivalov (katerih se nism udeležila, ker so ble karte waaaaay too expensive haha). Vreme nam je bilo in nam je še vedno zelo naklonjeno, vroče, sončno, vlaga je pa na momente tut taka, da je blo kašne dva tedna nazaj nemogoče spat, ker se ti je zdelo, da se boš kr utopil v svojem švicu. Bljek. Še vedno pogrešam sneg. Sploh k videvam fotke in videe naše lepe zasnežene Slovenije :( kljub temu se z vsakim dnevom/tednom/mesecem tukej počutim vedno bolj domače. Končno se mi zdi, da sem se ustalila in ustvarla nek krog “stalnih” prijateljev, s katerimi lahko preživljam svoj prosti čas. Po pravici povedano – bolj kot razmišljam kako se nezadržno bliža dan mojega odhoda, bolj me žalosti, da bom (spet) "mogla" zapustit stanovanje, službo in moj lajf tle. Sploh pa, ko mi Mimi  (šefica) ves čas ponavlja, da noče, da grem, da me bo pogrešala, da noče novih ljudi najemat (sej vem, da sm zato k ve, da ji bodo ostale samo še dve zaposlene, k po večini nimata pojma kaj delata haha),  stoooop it! res bom pogrešala ta job, čeprov me ene sodelavke spravlajo ob živce, dobre stvari še vedno odtehtajo vse ostalo. Alo, sej mi neki časa še preostane tako da morm maksimalno uživat te zadnje dobre TRI (?!?!?!?!) tedne v mestu....a se še komu zdi, da gre februar takoooo hitr mim?!?! Timeee, stooooop!!! :o s cimrami smo že sestavle spisek stvari, k jih še mormo opravt predn grem: it v indijsko jest, it v dessert bar jest, js jih naučit spečt torto, Yogs mene naučit skuhat indijski curry, js jih naučit kako nrdit pico in pičiče, it na kosilo v moj kafič (ker mam 50% off pa kavo zastonj haha), it na plažo, it plavat v Ice Bergs pool na Bondi Beachu..........pa sam še tri tedne časa. Matr bo natrpan urnik! Ta teden me čaka še staff party s sodelavci (končno se je nabralo dost keša iz napitnin, da si zaslužmo večerjo haha) pa poln koledar dogodkov z ostalimi prjatli. Nč, mi ne preostane druzga kot  da izkoristim še ta čas, ki ga imam tu na polno preden se podam na nove dogodovščine! Wipiiiii!!

Naslednjič pa verjetno pride na vrsto že zadnji Sydney blog, tik pred mojim odhodom, tako da absolutno ne zamudite! ;)

Lupčkiii v zasneženo Slovenijo!***

Saturday night fever

Ne vem zakaj, ampak tole naše poletno vreme me je mal opomnilo, da je že kr nekej časa minilo od mojga zadnjega zapisa...verjetno zato, ker sem že pred kašnimi 10 dnevi hotla spisat en ekstra prispevek o ekstra temperaturah...Straya, wtf?? No po preteklem “hladnem” (beri: cca 23°C) tednu, se je poletje spet vrnilo v mesto, pa bom izkoristla tole priložnost, da zlijem svoje razmišljanje na virtualni papir....ja hkrati me je glihkar zadel koledar, al se januar že približuje koncu...HA?? Kako, kaj, od kje, zakaj, kva?!?! Al se mi zdi, da tedni tukej tako hitr minevajo, da je kej! Pondelke sm frej, srede sm frej, četrtek je pay day pol je pa že vikend in gremo nov krog okol. Tik tak tik tak tik tak...jaooo, čez slaba dva mesca že pičim dalje (but more about this later...).

Torej, temperature in poletje v Sydneyu. I’m pretty sure, da ste vsi v takšnih in drugačnih novicah vidl, slišal, prebral kakšno je stanje v naših koncih. No. Veliko se je govorilo o vročinskem valu, rekordnih temperaturah v mestih in svarilih, da, če ni nujno, ostani doma na klimi. Končno lahko iz osebnih izkušenj opišem ekstremne temperature, ki jih do zdej še nism izkusila. Tist dan je blo v Sydney-u krepko preko 40˙C - men je kazalo 42, nekje pa menda celo 47!!! Js sm itak delala, sej smo čutil, da je vroče, sam smo mel vseen mal klime, da smo preživel (čeprov se nismo izognil nadpovprečnemu švicanju...).  končala sm glih nekje sred dneva (2, pol 3 popoldne) in sm se seveda nekako mogla prmajat do doma...al k bi vedla kaj me zunej čaka, sploh ne bi stopila iz dvorišča našega kafiča........noro.

Prsežm, da je blo težko dihat...vrjamm, da si vsi lahko predstavljate savno – vroče pa še vlažno hkrati in si mislš, đizs, tole pa ni za zdržat. No tako približno sm se js počutila, s to razliko, da ga sonce seka tako močno, da fizično čutiš na koži, kako te prži k picka v pečici. Čuden filing res, something I’ve never experienced before. Od službe do doma mam približno 17min hoje po večinoma odprtem....hočš dihat normalno pa ti ozračje ne da. Why?? pa smo spet pr savni. For free, yaaay! Torej do doma sm nekako že prsopla....potem pa. *face palm* .......v našem stanovanju je blo use odprto.....zunej je blo 42°, pihov je vroč puščavski veter.....pr nas pa: vrata na balkon odprta na stežaj. Še tisto, kar je blo mlačnega zraka od jutra, je izpuhtelo čez oprta vrata in okna. Itak sm čist znorela pa zaprla vse...dokler ni pršov domov Argentino in začel zganjat galamo zakaj mamo vse zaprto...pa sm rekla stari, ves vroč zrak gre not, halo?! On pa ne, ne, ne, mormo odpret, bom še vhodna vrata odpru, da se nrdi prepih...sm si mislna – kašn prepih, a si na glavo padu? Prepih z vetrom temperature 40stopinj? Dobr ja....pa se nism spuščala v razprave, ker se je že prevečkrat izkazalo, da ni vredno z njim v debato. In tako sm sedela v dnevni sobi v kratkih hlačah in športnem modrcu pa dobesedno čutila kako vroč zrak zaliva celo stanovanje. *face palm, face palm, face palm*

Aja, sm omenila, da mamo klimo tut v stanovanju??? Ja itaaak! Namontiral so jo kašna dva mesca nazaj, pa si vrjetno mislte, koza, ka pa jamraš, če maš klimo, k si je ne znaš pržgat....ah ne ne ne, jo je Argentino pametno izklopu al kva tako da je ne mormo uporablat...ker pajade požre preveč elektrike...no razn, če bi si želele še ekstra doplačat za najemnino. Prosm?? A se ti hecaš? Jp, nč klime za nas. Al jebiga. Življenje je lepo počasi pečena potica na super ugodnih temperaturah pod avtentičnim avstralskim soncem....

And also this............4., 8., 13., 14.(v službi ahahaha ko je treba it po zaloge v zmrzovalno sobo se vsi kr naenkrat javjo), 18. (i can’t), 20.(hahahahaha) LEGIIIT!!

haha this country is a joke!!! :D

Še dobr, da je blo tako stanje samo en dan. Prec naslednji večer je že začelo padat in smo šli iz +40 na 16-19:

Ah ja. V preteklih dneh se stanje že izboljšuje in se vračamo nazaj na prave poletne temperature. Ponoči je spet tok vroče, da se zbudiš cel prešvican in se ti zvečer zdi škoda it pod tuš, ker se bi ti bolj splačalo zjutrej. Hmmm. Aja brez kovtra si pa ne upam spat...me skrbi, da mi bo kej lezlo po nogah (k, da mi pod kovtr pa ne more zlezt, haloo?? Haha). Aja, da se dotaknem še mal tega večnega predsodka o Avstraliji in njenih najbolj bizarnih živalih...sej se niti ne spomnem, če sm omenila, da je k nam na obisk pršov Pajek Frank, velika ogabna živalica....*bruh* sam, da pomislm na njegove super model dolge /fitneser nabildane noge....*bruh* Čeprov je bil zunej na verandi, ga po tistem, ko je zginu iz našega vidnega polja na steni, nismo več vidle...kaj je hujš kot gigantski pajek na steni? Pajek, ki je bil včasih na steni, pa ga zdej ni več tam. *jokamse* It čiste preventive od takrat naprej vsak večer lepo strknem svoj kovter preden grem v postlo...you know...just in case! :o hahaha and it’s also not just me....tut Avstralci znajo bit previdni glede tega, mislm, da je to razlog zakaj jih tok velik okol hod bosih...ker so naveličani vsakič predn se obujejo, čevle strest v pričakovanju, da bo kej padlo vn iz njih *pleaseno*

 

 Tadruga nadloga v poletnih mesecih tukej so pa the one and only – mozzies (če ste prebrali post o avstralščini, veste o čem govorim :D)...roji in roji le te...sploh, ko zunej obesiš perilo in ga hočeš čez par ur pobrat, se kr cela vojska požene iz med oblačil, katastrofa. Še dobr, da moj “resting bitch face” odbija ne samo ljudi ampak tut komarje, wohooo :D torej, razn ogabnega filinga, ko se ti cel roj komarjev zapodi v faco, z njimi nimam večjih težav.  

Zdej, ko sm se mal olajšala z jamranjem pa lahko prešaltam na vesele in vznemerljive zadeve in vam deloma razkrijem svoje plane za bližnjo prihodnost! KONČNOOOO so se zadeve začele premikat v pravo smer in sem po dolgih tednih (!!!) razmišlanja, organiziranja in raziskovanja prešla na dejanja in bookiranja – moje slovo od Sydney-a se približuje s svetlobno hitrostjo in dan D bo 14.3., ko odrinem na potovanje. Začnem s turo po vzhodni obali OZ in nadaljujem na Novi Zelandiji. Podrobnosti vam še ne povem, izdam, da bo tole najbolj epsko potovanje vseh mojih dosedanjih. And I couldn’t be more excited for it!! :)

In za konec še nekaj fun fact-ov:

1. poimenovanja mest po državi...hahahahahaha vse realno...I've been to Wollongong myself :D

 2. Naglas...mislm, da ne rabm zgublat besed hahaha

 3. TimTaaaaams are lifeee, vegemite is SHIT, don't ever try it, ever ever ever!!

4. V zadnjih dneh še posebej....ne razumem, 24/7 taki zvoki, da bi si človk kr fračo al pa zračno puško nabavu pa postrelu vse ptiče okol!!!! SHUT UP PLZZZ!!!!

Upam, da vam za enkrat novo leto dobro služi in gre vsem vse po planih, men sicer ne vse tko kot sem si zamislna (my cafe just started closing earlier every day which means less hours=less mones)...ampak se ne dam(o)! Vse bo šlo tko kot mora, I know it! Sploh pa, ker se približuje največji državni prazniiiiikkkkkk 26.1. = AUSTRALIA DAY!!! Ludnica, že vidm...! :D

 

Stay tuned for what is yet to comeee!!

xxx