sreda, 29. julij 2015

Drama v šestem tednu!



Hajhoj!

Za mano je že 6 tednov življenja v kampu. Kako daleč se zdi naš prvi dan, še preden smo se vsi poznali in celi zeleni čakali na prve preizkušnje. Danes lahko rečem, da smo tako utečeni, da nam je na trenutke kar dolgčas. Še dobro, da na vsake toliko malo spremenimo in prilagajamo urnike, da ni vse tako monotono. Torej pred vami je dnevnik mojega šestega tedna...

PONEDELJEK 20.7.2015:
Frej daan!! Seveda, spet smo bili bolj kot ne neorganizirani..čeprav smo včeraj naredili plan smo zjutraj sproti spreminjali stvari in tekali okoli kot kure brez glave. Na koncu smo se odločile, da ne bomo hodile v mesto, saj smo dobili prevoz, kar nam je prihranilo čas. Ustavili smo se še na pošti in nato nas je Ziggy odložil na ploščadi s trgovinami. Ko smo zapuščale Dollar store je Aisling ugotovila, da nima denarnice...očitno jo je pustila na pošti. Skozi okno je videla Ziggyja, ki se je ravno odpeljal zato sta s Clodagho dobesedno vrgli vse iz rok in tekli za njim! Še dobro, da sta ga ujeli in da jo je peljal nazaj na pošto. Mi smo v tem času iskali busno. Ta je bila tako neopazna, da si jo zlahka zgrešil...nobenih oznak na tleh, nobene table, nič. Sredi ceste in klopca na pločniku. Haha Aisling ni našla svoje denarnice, zato se je vrnila v kamp, da pokliče mamo in uredi preklice kartic. Škoda! :( na bus smo se odpravili sami (jaz, Clodagh, Aron, Glenn, Greg in Jed). Sledila je nekje polurna vožnja do Lee outlet-a, kjer smo presedli na drug bus v Pietsfield in od tam še na tretji bus do Berksire mall-a. Potovanja nam je vzelo nekje urco in 45min. Ti busi večinoma ustavljajo kar tako sredi ceste, kjer sploh ni nič označeno, da je busna postaja in ljudi spuščajo ven kjerkoli se jim zahoče haha torej po prihodu v Berksire mall smo bili že vsi pošteno lačni, zato smo si privoščili kosilo nato pa šoping. Končali smo v Targetu, kjer smo uporabili Wifi. Popoldne smo se vkrcali na bus in se vrnili eno postajo nazaj, kjer smo se ustavili še v velikem športnem trgovinskem centru. Zmenili smo se, da ujamemo zadnji bus nazaj v Pietsfield in nato v Great Barrington, ter večerjamo v Four Brothers, italijanski restavraciji v GB. Ujeli smo zadnji bus, prišli v Pietsfield potem pa kar od nikoder pride drug plan..Glenn je rekel, da ostanimov Pietsfieldu, Clodagh in Jed sta se strinjala, Greg, Aron in jaz pa ne preveč, saj smo bili mnenja, da bomo imeli probleme s prevozem nazaj...Glenn je ves čas ponavljal svoje...”saj nas bodo prišli iskat semi z kampa, nič skrbet” blablabla...pa kako smo zadnjič v Pietsfieldu in da si hoče ogledati mesto...in tako smo gledali, kako se nam je zadnji bus za GB odpeljal pred očmi. Pa smo se odpravili...ne v mesto ampak v prvi Dunki’n Donuts store kjer smo sedeli kakšno urco in viseli na telefonih...Greg je bil res nervozen in zaskrbljen, kako bo s prevozem domov, zato je predlagal, da končno pokličemo kamp in povemo, da smo”zamudili” zadnji bus. Seveda jaz nisem niti slučajno mislila sodelovati pri organizaciji prevoza nazaj, kar naj se znajdejo tisti, zaradi katerih smo ostali tu. Pa nihče od njih ni želel poklicati kampa...imeli smo en delujoči telefon, s katerim smo lahko klicali po ZDA in ta je imel 4% baterije, uni so se pa prerekali kdo bo klical......res nisem imela volje se ukvarjat z njimi. Končno se je Glenn odločil, da bo poklical. Rekel je, da smo zamudili bus in če nas lahko pridejo iskat v Pietsfield...kakšen je bil odgovor? Ne, pokličite taksi. Ko je zaključil s klicem, se je njegov izraz na obrazu spremenil v neumen-smehljajoč-“tega pa nisem pričakoval” izraz. Mislim halo? Na začetku še preden smo začeli z delom so nam dali jasno vedeti, da, ko imamo frej dan, smo sami zadolženi za prevoz okoli...(ko sem to še enkrat ponovila je Glenn glasno nasprotoval, da če bomo obtičali tu, ne bodo imeli izbire kot, da nas pridejo iskat). Nekateri očitno res ne razumejo, da ljudje zaposleni v kampu nimajo časa se vozakat okoli in pobirat butce po mestih 45min stran od kampa, ker imajo ponavadi že tako prepolne roke dela v kampu. Torej v tistem, ko smo ostali brez “ziher” prevoza, sem takoj tiho preko FB-ja kontaktirala Annie (moja mentorica cirkusa), če bi nas po kakrnšnemkoli slučaju lahko prišla pobrat (ostali med tem seveda niso izkali rešitve in so veselo srfali po netu...). Annie je bila na žalost na jezeru in brez avta, mi je pa poslala številko lokalnega taksija. S to novico sem načrtno počakala, saj sem želela videti, kako se bodo znašli ostali. Tako so dobili telefonsko taksija od prodajalca v Dunki’n Donuts. Preselili smo se čez cesto v Burger King, da smo priklopili umirajoči edini delujoči telefon na štrom. Poklicali smo taksi, ki na žalost ni imel prostora za 6 ljudi, zato bi moral narediti 2 rundi in vsaka bi stala 55$. Fantastično!! Po tem sem enostavno rekla, da sem kontaktirala Annie in da naj poskusijo še drugo telefonsko. Hvala bogu je delovala in gospod ima dovolj prostora za vse. Seveda pa je cena 10$ po osebi. Glenn me je potem skoraj napadel, zakaj sem kontaktirala Annie in zakaj jo vmešavam v naše zadeve...*inhale* *exhale* preden sem izrekla kaj česar ne morem vzeti nazaj...sem samo odvrnila, da naj bo srečen, ker mi je dala to delujočo cifro! Ko smo se končno zmenili za taksi, smo še malo sedeli v Burger kingu, proti večeru pa smo se podali v bližnji parkec, kjer smo sprobali Aronovo novo igračko...helikopterček, ki ga upravljaš s telefonom in lahko posnameš slike, snemaš videe iz zraka! Kul. Rabili smo približno 15 minut, da smo se vrnili nazaj v Burger king...kar kocine so mi šle pokonci, ker je bil ta čas v Pietsfieldu popolnoma neizkoriščen! Še normalne NE-KAMP hrane si nismo privoščili!! -.- sooo pissed! Do prihoda taksija smo imeli približno pol ure potem pa nekje 40 minut do doma. Ko smo se vrnili v kamp nam je ostala ura časa do obvezne vrnitve v hiške. Ahjoj. Po tem, ko sem za brezveze zapravila dodatnih 15$ za to, da sem v Pietsfieldu sedela v Burger kingu, sem se odločila, da vse naslednje proste dni, ki jih še imam (2x) absolutno preživim po svojih željah in naslednjič poslušam sebe in ne grem z večino, če imam občutek, da se ne bo dobro izšlo. Pa nehat moram zapravljat denar za nepotrebne stvari (sladoledi, froyoti, piškoti, prevozi v mesto vsak drug dan itd..) od zdaj naprej sem na strict saving mode, če želim še kam iti po kampu! :) ...tomorrow is a new day! Aja, da ne pozabim omenit...okusi in variante Oreo piškotov v Ameriki so neskončni!! prav fascinirana sem nad tem, kaj vse pogruntajo! :o




TOREK 21.7.2015:
Danes so nam spet prestavili budnico na kasnejšo uro. Ugotavljam, da je te punce grozno težko zjutraj spraviti iz postelje! Po prejšnjem session-u, ko so dekleta na “ukaz” ustala in upoštevala jutranjo rutino, je tole čista katastrofa. Novi dve sta mali lenčini in se velikokrat delata “gluhi”, druge tri, ki so prišle iz hiške 3&4 pa po moje niso bile navajene upoštevati ukazov counselork...tudi glede pospravljanja!
Joj vsako jutro se tako veselim, ko si naredim svojo skledico ovsenih kosmičev, nomnomnom! :D me vsakič spomne na dom! :) Po zajtrku klasika...pospravljanje hiške. Včeraj nisem bila prisotna, ker je bil moj dan off in me je tole danes čist šokiralo! Dekleta nimajo pojma kaj pomeni pospravljanje! Sobe so katastrofalne, vse stvari razmetane po tleh, neupoštevanje pravila “no food in the bunks, couse you will attract a bear” (čeprav si zelo želim videti tega medveda, res ne želim, da se sprehaja po mojih hiši zaradi cukra, ki ga punce puščajo povsod...).
Na cirkusu imamo ta teden zelo malo otrok. Se vidi, da dekliški kamp ni poln, saj nam manjka punc na dekliških aktivnostih (vključno s plesom in gimnastiko). Z Annie sva razpravljali o včerajšnji polomiji, pa sem ji povedala, da bom nehala hodit po šoping centrih in bom raje šla pogledat kaj v okolici...tako nama je z Jooles predlagala ogromno naravnih znamenitosti okoli Great Barringtona. Res sem vesela, da jo imam tukaj! She’s the best!!
Po cirkusu sva v času free play-a z Jooles zavili v telovadnico, da opraviva hitro telovadbico še pred kosilom. Po kosilu smo vse ležale in počivale, saj je bilo tako vroče in vlažno, da smo bili vsi brez energije. Popoldne je minilo običajno...gimnastika in malo spinninga. Zvečer se je ravno, ko smo se vsi usedli v jedilnico, zunaj na polno uscalo. Dober timing! :) Med B ligami sem bila frej, kar sem izkoristila za načrtovanje potovanja po kampu. Komaj čakammm!!
V hiški je bila zvečer cela norija...zajebancije s so-counselorkami, prepevanje, veselje...kakšne carice! Ker sem bila na dolžnosti v hiški sem se spet borila s puncami, da sem jih spravila v posteljo...no vse pa tudi ne more biti enostavno ane :D

SREDA 22.7.2015:
Punce so res grozne z vstajanjem in rihtanjem pred zajtrkom! Pospravljanja se pa sproti učimo :) Ker je Annie po prvi uri cirkusa morala it, sva z Jooles odpeljali dve punci v drugi uri nabirat malince po kampu. Teh je toliko okoli, da je noro! Obe sva nabrali polna kozarčka in tamali sta nabrali skupaj za enega. Ravno prav za zajtrk jutri! Mmmm.

Ko smo pri kosilu prišle v jedilnico, sem opazila Allison in Petra pri vratih ob naši mizi...Peter je sedel na stolu in bil skljonjen proti tlom...res je izgledal slabo, Allison pa je bila videti, kot da je jokala...v nekaj minutah je Peter hotel vstati...v tistem momentu se je samo zgrudil na tla in obležal.......panika. otroke smo spokale ven iz jedilnice, pritekla je medicinska sestra, drugi so klicali rešilca. Peter je bil v nezavesti kakšno minuto preden je prišel k sebi...bil je bled kot stena in kar naprej ga je vleklo skupaj...grozno. To je bila definitivno najbolj grozna izkušnja ever, videti osebo, ki se zgrudi in obleži na tleh....ves kamp, ki še ni prišel na kosilo so zadržali zunaj, dokler Petra niso odpeljali v bolnico, kjer bo preživel noč....
Po kosilu in uri počitka je spet sledila gimnastika, spinning in druženje s trenerji/counselorji. Pred večerjo sem bila groozno lačna..spet. :D danes so bile spet na vrsti A lige, kjer se pripravljamo na kamp Olimpijske igre in smo zaposlene s sestavljanjem in piljenjem sestav. Frej večer smo preživeli v field housu...na izi :)

ČETRTEK 23.7.2015:
Oooo malince s kosmički za zajtrk, njamaa! Get in my belly! :D današnji urnik je bil bolj dolgočasen...cirkus in free play gimnastika do kosila, po kosilu spet gimnastika in spinning z Meghan. Končnoo sem tudi jaz dobila pošto in svoj prvi paketeeeek!! Sicer ni od doma, je pa paketek (novi sack-pack!! Loveee!)

Spet smo bili frej zvečer...in res nismo počeli nič pametnega. Spet field house, kjer sem se končno lotila urejanja slik. Aja, Peter se je vrnil iz bolnice...zdaj je bolje, ampak sem slišala, da je bilo njegovo stanje ob odhodu tja zelo slabo, srčni utrip mu je padel na 35! Noro. Še dobro, da so vsi tako hitro reagirali....

PETEK 24.7.2015:
Annie je danes spet morala prej it iz cirkusa, zato sem dve day camperki poskušala naučit žongliranja – nista bili preveč zainteresirani...ena od njih ne zna zavezat vezalk. Pri sedmih letih. pa sem rekla no dajva se naučit zavezat vezalke ona pa v histeričen jok, kričanje, nočem, ne bom, hočm nost natikače...tamala je na splošno tak problem, nič ne posluša, kar sama odjadra kamorkoli, je kr v enem svojem svetu...ojooj. pred kosilom mi je glavna iz day campa dala za pogledat kuharsko revijo....aaaa hočem normalno hranoo! :D yummmm! Za kosilo pa spet toast sendivčki! Cmooon, I can’t deal anymore! :o popoldne je spet minilo brez posebnosti. V času popoldanskega free play-a sva z Denise zavili na tenis igrišča za eno partijo tenisa..obvladava. :D
Po večerji so spet sledile A lige. Naša gimnastika je končno podobna nečemu. Niti slučajno ne pravi gimnastiki, but we’re getting there haha delala sem z Amelie, punco, ki se je preselila iz 3&4 v našo hiško in v kampu hodi na gimnastiko že od prvega tedna. Res je legendica, love her! Zvečer sem bila spet na dolžnosti – v hiški seveda. Jutri imamo Visiting day, ko pridejo starši...moram se potrudit, da grejo punce vesele spat! :D ko so  končno zaspale po neskončnem pregovarjanju, sem se spravila gledat Divergent...še stotič, loveee that movieee!!!

SOBOTA 25.7.2015:
Visiting daaay! otroci so fuul navdušeni, saj so nekateri tukaj že 4 tedne in se veselijo, da bodo spet videli starše! :) ko smo se po zajtrku vračale iz jedilnice po hribčku dol je čez potko zdirjal ogromen jelen in skoraj zbil polovico skupine, ki je bila za nami! O moj bog. Kako smo se usrale! :D  hahaha. Kmalu za tem so začeli prihajati starši! Lahko so prišli pogledat svoje otroke v akciji in imeli možnost, da jih odpeljejo iz kampa na kosilo in druženje popoldne. Na gimanstiki sem spoznala nekaj staršev svojih varovank in malo poklepetala z njimi. Večina jih je kar vredu glede na prvi vtis :) res je bilo lepo gledati otroke, kako so z navdušenjem in ponosom želeli pokazati staršem kaj vse znajo in kaj so se novega naučili! Clodagh je dobila svoj ukulele! Mini kitarco, ki izvira iz filipinov! Z “medicinskim bratom” in očetom ene od mojih (zdaj že bivši) punc, Randyjem sta sedela zgoraj ob travci, igrala in prepevala...kako kuuul!
Po kosilu je večina otrok, ki so dobili obiske, že odšla. Ostalim, ki niso dobili obiskov pa so ponudili, da jih do popoldanskih A lig odpeljejo v mesto. Ob 4 smo začeli z ligami...na gimnastiko se je pravočasno vrnila le ena od deklet, druge pa ne, zato se je Suzan odločila, da bomo danes bolj na izi. Pozneje se nam je pridružila še Amelie...obe sta bili tako zelo entuziastični, da je bilo užitek delati z njima. Po ligah je bil čas, da starši odidejo domov. Me smo se z gimnastičarkama še malo družile na travci za lacrosse in se igrale z malim Oaklyjem in mojo Rylie. Mali je tak srček ojoooj!! Sledila je večerja in B lige, takrat sva s Cordelio svoj prosti čas izkoristile za partijo tenisa s coachem Chrisom. Dobro izkoriščena ura!
Spet je bil naš frej večer...odločili smo se, da spet malo zavijemo v mesto. S Clodagho sva najprej zavili v luštno malo francosko pekarnico Lenox patisserie, ki je v lasti mame ene od day camperk (male Sonye iz prvih dveh tednov!). vstopili sva le zato, da poizveva ali je lastnica slučajno tam. Clodagh je videla velik starinski klavir v kotu (prisežem, da igra vse možne instrumente...in še poje!!), pa je vprašala, če lahko malo zaigra...haha prodajalka jo je sicer čudno gledala ampak je seveda rekla ja (do sedaj imam občutek, da so američani izjemno prijazni in ljubeznivi ljudje!)...in je igrala...so sweet!! Kasneje sva se pridružili drugim v froyo place. Spet nis(m)o počeli nič..vsi so bili na svojih telefonih in asocialni. Ker se je froyo zapiral, smo se premaknili proti gypsyju, kupili piškot in se odpravili na sprehod po cesti...končali smo na koncu pločnika sredi ceste, kjer smo stali še nadaljnjih 10 minut in ugotavljali kaj bomo počeli (Glenn je bil glavni razlog, da smo stali tam, wtf). Končno se odločimo, da gremo nazaj proti mestu, kjer smo se parkirali pred Soco, da so bili ljudje spet na telefonih. Jaz in socounselor Nick sva zato zapustila skupino in se pridružila trenerjem (James, Arick, Chris, Ken in Ziggy), ki so sedeli v Gypsyju. Pot nas je zanesla za vogal, v Gypsy Joint #2, kjer imajo biljard, igralne avtomate in take zadeve...kul lokal! Tam smo odigrali par partij biljarda..prvo igro sem premagala Jamesa haha revež, njegov ponos je bil precej ranjen, ker sovraži poraze, upsi :D naslednjo igro sva z Arickom igrala proti Ziggyju in naju je gladko porazil. Rematch!! Glede na to, da je kazalo, da bo še en frej večer ostal neizkoriščen, se je vse super končalo! Res sem uživala v tej družbi in upam, da se nam še kdaj uspe takole uskladit...če ne prej pa za Ken-ov rojstni dan naslednji teden :)

NEDELJA 26.7.2015:
Nedelja je dan za daljši spanec. Budnica je bila naročena ob pol 9. V jedilnici na zajtrku smo vsi veselo prepevali “today I don’t feel like doing anything!” Bruna Marsa ravno pravšnja pesem za današnji deževen dan. Prav zaradi tega je bil urnik prirejen, zato so otroci lahko ostali v hiškah do kosila ali pa šli v field house. Jaz sem šla tja malo poskakat po trampolinu, na koncu sem skakala slabo uro haha kar dobra telovadba. :) do kosila se je vreme že uredilo, zato so nam kot ponavadi pripravili žar na igriščih. Sledila je rest hour in B lige, torej sem bila frej. Skočila sem v telovadnico na hitro naredit en krožni trening potem pa na “dolžnost” v času free play-a...praktično sem uro in pol sedela ob zelenici za lacrosse in nadzorovala prazno igrišče. Fabulous! Hvala bogu, da mi je par minut družbo delal James, trener košarke, in sva malo podebatirala. “kot bi mignil” je bil čas za večerjo. Tokrat nas je presenetila ogromna nevihta z izpadom elektrike in podivjanimi otroci v temi..zaradi dežja so nam za večerno aktivnost dovolili ostati v hiškah. Puncam smo naštimale film...Divergent, OBSESSED!! :D

Ker je bil naš večer off, smo bili redki izbrani povabljeni v “trenersko hišo”. Prej smo se s puncami ustavile v kantini in si privoščile sladoledek. Potem pa s Cordy, Denise, Anette in fanti; Johnom, Gregom in Aronom, odšli v trenersko “rezidenco”. Ker je bila tema, smo izgledali precej sumljivi haha trener Howie, ki je bil na dolžnosti zunaj na igrišču, je skoraj tekel za nami (hvala bogu, da mu stara poškodba to onemogoča! :p), predvidevam, da je mislil, da smo skupina otrok, ki se poskušajo izmuzniti v gozd...haha preostanek večera smo preživeli tam...pridružila sta se še Chris in Ken. Končali smo z igranjem pivske igre Flip the cup...jaz in Cordy nisva pivsko sodelovali, sva se pa zato združili z drugimi, ona z Anette in Johnom, ki sta pila namesto nje, jaz pa s Kenom, ki je pil namesto mene. Good team! Naša ekipa je seveda zmagala po zaslugi mojih preciznih spretnosti s frcanjem kozarčka haha ko smo se vračali iz hiše, se je po kampu sprehajala družina dihurjev...ves čas nas opozarjajo, da moramo biti hudo previdni, da jih ne prekrižamo poti, saj se verjetno nihče ne želi odišaviti z njihovim parfumom :p no mi smo bili precej previdni, Clodagh, ki se je vračala iz field house pa ne preveč...tako je srečala dihurčka, ki je dobesedno skočil mimo nje...tako se je ustrašila, da je zašprintala nazaj v hrib...nisem bila prisotna ob tem dogodku, si pa predstavljam kako je to izgledalo, ooo že sama misel na to me spravi v smeh :D upam, da bo edina žival, ki jo bom jaz srečala tukaj, medved! Še tri tedne časa imam, da ga najdem nekje! :D

Tako dramatično je torej minil pretekli teden...naslednjič vam poročam o tem kako se je iztekel naš predzadnji frej dan, kakšno presenečenje me je neizmerno razveselilo v ponedeljek in delim izkušnjo iz največjega ameriškega zabaviščnega parka – Six Flags.
Do takrat pa uživajte v ohladitvah, med tem ko mi dihamo na škrge v vročini :)



Lupčki,

*D*

Ni komentarjev:

Objavite komentar