Cheers
....................
....................
Pon 25.9.17:
Občutki:
v naključnem vrstnem redu skozi celoten dan:
vznemirjenost, strah, veselje, evforija, negotovost, žalost...something like this basically:
Čemu tako počutje: vznemirjenost, ker se spet obeta potovanja, to
je taka dobra pozitivna vznemirjenost, ki pomeni, da se prebližuje nekaj
superskega! Strah, ker se spuščam v neznane vode, kaj šele bo! Ker ne vem kako
se bodo zadeve razpletle; bom dobila službo, bom lahko dobila stanovanje, bom
sploh prišparala kej denarja, mi bo ratalo, mi ne bo ratalo, me bodo deportiral
(zakaj že?!?!), kaj če zbolim, kaj če si kej naredim, kaj če mi zmanjka keša,
kaj če ne bom zdržala, bom spoznala kakšne nove prijatelje...klasika :D Veselje,
ker valda grem na potovanja wohooo, ker bom lahko dokazala, da se da in da
zmorem (after i get over that same fear haha), ker bom spet v elementu – počela
to kar počnem najbolje in najrajše – potujem, ker vem, da bo nora izkušnja, ker
bom spet srečala svoje kamp prijateljeeeee, po parih letih!! Evforija, ker
nobeno daljše potovanja ni nič brez evforične manije in splošnih napadov panike
in veselja hkrati. Negotovost, mogoče dajem vtis, da sem čist ready....hahaha
deep down inside pa: O FAK, a si zmešana, kaj ti je tega treba, pa sej nisi
čist pr seb, dvomm, da ti bo ratalo...Žalost, ker zapuščam svoje domače, še
posebej babi in dedija...na moment imam precej slabo vest (ne me vprašat
zakaj), čeprav vem, da me vsi okol mene podpirajo....jah tko je...še
enkrat...it’s not like you have to go...
Stanje pripravljenosti: kufer spakiran,
lucky 25kg, stojalo še polno cunj, ki se sušijo in tut grejo z mano. #Life
...sej mogoče mi pa rata. Poslovilna feštica je bla...najedl smo se, poslovili
smo se, moje bajske bom res precej pogrešala...kako bom zdej hodila na pičiče,
če pa njih ne bo zravn?! Aja, ne bom, k jih tle ne poznajo :’( poslavljanja še
trajajo in še bodo do pojutrišnjem. Al sam še čakam na sodni dan....
Tor 26.9.17:
Občutki: v naključnem vrstnem redu skozi
celoten dan: panika, vznemirjenost, negotovost, veselje, žalost, tesnoba,
strah...mogoče mam pa bipolarno motnjo..evo no, zdej pa še hipohondrija...najboljš,
da kar neham razmišlat...a ve kdo kako se da možgane na letalski način?? Help,
anyone?!?!
Čemu tako počutje: Panika...ne vem, če bi
bla situacija tle lahko še bol očitna...mislm, da je selitev na KONEC SVETA (pa
ne un iz Piratov iz Karibov...) čist dober razlog za zganjanje panike. Vznemirjenost,
ker komej čakam že da grreeeem!, k vem da bo vse negativno mim, ko bom enkrat
na letalu – tm ni več prostora za negativo...sam predstavlej si, da maš panični
napad na 14 urnem letu.... dr. House: “one milligram of diazepam now!!!!!” A majo
stevardese kakšno pomirjevalo tam v vozičkih? Negotovost...jah sej veš, ni positive
brez negative al kva?! Žalost...bolj k razmišlam, slabš je..mislm to sm
napisala, k da sm toplo vodo odkrila. Najbolj je bed, k pomislš, da zdej pa res
kr precej časa ne boš vidu domačih, sploh pa mačka! Vsakič k pomislm, bi se kr
zjokcala. Kaj bo šele jutr na letališču. *smrk, smrk* Veselje, ker valdaaaaa, a ne veš, da greš v
avstralijo....ej kr u avstralijo greš, wtf, a ni to noro. Prov no.ro!! Tesnoba...ja mal pa me tišči, če čist po
pravici povem. Sej vem, da eni ne bi, ampak men se ne zdi nč čudnga. Brez veze
olepševat zadeve. Težko je, fakin težko se selt na drug konc sveta. Čeprov večina
vid samo pozitivo, v ozadju je pa skor več negative...žal. Strah..again, al me
je tok stvari strah, da nimam cajta/dost prostora usega naštet...glavne v tem
momentu: kaj če bo kej narobe s karto, vizo, kaj če mi zgubijo prtljago, kaj če
me na emigraciji kr zavrnejo in deportirajo nazaj, kaj če...kaj če....kaj
če....če čebula ne bi če imela bi bila bula (btw, a mi lahko prosm kdo razloži
ta rek?!?!)
Stanje pripravljenosti: ready as I'll ever be...it’s safe to
say, da je kufer kr povn. Čeprav sem danes spet vse zložila ven, odstranila
precej, dodala cunje iz stojala, prelagala, premišljevala, delala scenarije,
kaj rabm, česa ne...KAJ PA ČE?!?! Pa smo spet pr ČE(buli). Zgleda, da je bil
moj kufer to poletje tako požrešen kot js v ameriki...27kilc. a sm na glavo
padla?? Kako ga bom pa dobila dol iz vrtiljaka za prtljago na letališču?? Vrjetno
me bo kr sabo odnesu. Nč zvečer me čaka še zadnja družinska večerja pol pa...
Sre, čet 27., 28.9.17:
Občutki: žalost, žalost, vznemirjenost,
žalost, strah, veselje, žalost, veselje, panika, žalost...
Čemu tako počutje: a je treba posebej
poudart?
Stanje pripravljenosti: bejžmo, let’s get
this over with...(neumesna...svaka čast Zagreb, iz kurnika ste nrdil krasno
evropsko letališče).
Hostel našla brez problema, večerjo pa tut.
Ne vem, če je kej bolj enostavnega kot pa dobro in zdravo jest tukej...prvi
vtis...ZAKON! V sob imam tri Irke in dva Šveda. Spim k ubita...
Oddam kufer – OK, ročna – OK, zajtrk – OK. Čakanje,
čakanje, wc, čakanje. Ajde pa pejmo. Jok, jok, adijo, jok, blablabla, jok,
objemi, jok, selfi za Gala in grem.
Karta – OK. Pomaham še zadnjič in že sem v
vrsti za security check – OK. So far so good! 5h30min leta pred mano. Bolš, da
nas bodo nahranil...pričakovanja so ekstra visoka, sej ja letim s Qatarjem,
najboljšo letalsko družbo na svetu 2017. Upam, da ne pademo dol...klasične
misli na letalu. Let, nč posebnga, jedla sm, spala nism...storitve pa čist
povprečne...nč posebnga res. Doha – 32°, dolge hlače, majca z dolgimi rokami,
jakna. Cool, no worries....14h 20min, let’s do this, mam js to!
Prvič sedim v ZGORNJEM
NADSTROPJU na letalu! Še dobr, tam nas je manj, pa bo hitrej hrano razdelila! Spim,
samo, ko je čas za spanje v Sydneyu....ampak rajš ne, k pol mi ne bodo dal
večerje. Počakam, se najem, spedenam za spanje...probam se naštimat...spim,
bedim, spim, bedim...še 10h. Spim, spim, bedim, film, spim, film, hrana, film,
hrana. Uro pred pristankom se zapletem v debate s sosedo. Jasmin iz
Finske...prvo vprašanje z moje strani, “a si ti tut na work and holiday??”,
odg. Ne, sam potujem. Ok. Kul. A si useen za, da se drživa skup? :) sure! Bingo!
Pa mam prjatlco :D in smo že na tleh...honestly, sm mislna, da bo hujš!! Z Jasmin
čakava v vrsti za emigracijo...držim pesti za svojo vizo!! Na kar naju iz
ozadja v nemščini ogovori dekle...Anna. kmal ji postane jasno, da nobena od
naju niti približno ne razume, kaj še le govori nemščine haha spet moje prvo
vprašanje “ a si ti tut na work and holiday?” Yes! Oooooo toooo, še ena! Zakon.
Evo pa smo že tri in zmenjene, da se skupaj odpravimo v mesto. Čakamo na
kufre...moj je rabu glih 20 min, sm globoko v sebi že paničarla, odnesu me pa
tut ni sabo na vrtiljak. Haha soliden začetek!! Stojimo v vrsti za prijavo
dobrin....z dekletoma debatiramo nakar se za name zasliši moški glas...po
finsko hahaha Jasmin se obrne. Pakdat je slišal, da je Jasmin iz FInske pa je
moral vskočit v pogovor. Moje prvo vprašanje...jasno. guess what..tudi on je na
work and holiday! In smo šli, štirje mušketirje na misiji v SYDNEYUUUUU!! Ob 6
popoldne je že tema. Amm what?
 |
| Legendice!! |
Poraba denarja: Opal kartica=20$, Hoste=220$,
večerja=13$ ...SKUPAJ=235$
See ya later aligator, in a while crocodile! ;)
See ya later aligator, in a while crocodile! ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar