nedelja, 20. september 2015

New York, New York


S tem zapisom lahko še uradno zaključim svoje poletno pohajkovanje po Ameriki. :) New York je bil moja zadnja destinacija, kamor sem se podala iz Chicaga (na Chicaško izkušnjo lahko skočiš s klikom sem.) Priletela sem direktiva iz O’Hare International Chicago airport (ki je btw zares lepo letališče) v samem “Velikem jabolku” sem ostala 5 dni, zadnje tri pa sem preživela v njegovem predmestju, natančneje v Pelham-u. In kako me je navdušil New York? ......Beri dalje ;)

sreda, 02. september 2015

Chicago – City that stole my heart

Zdaj, ko imam po povratku domov v Slovenijo končno čas, da se v miru vsedem in razmislim o celotnem potovanju (pa uredim vseh milijon slik, ki sem jih posnela :o), se je našla tudi minutka za to, da vam predstavim Chicago skozi moje oči.

sreda, 26. avgust 2015

1. stop: Boston!




Ob vsej tej noriji in bezljanju okoli, sem si končno vzela en večer, da spišem prvi sestavek o mojem potovanju po kampu. Verjamem, da ga že nestrpno pričakujete! :) Najbolje, da kar nadaljujem, kjer sem ostala....klikni tukaj, če si izpustil/a prispevek o našem odhodu iz kampa! ;)

četrtek, 20. avgust 2015

Goodbye camp, goodbye KSA

Kar kurjo polt dobim, ko zdaj razmišljam in pišem o tej izkušnji, ki sem/smo jo doživeli to poletje...torej še zadnjič je pred vami dnevnik naših kamp dogodivščin in še zadnjič se oglašam z dnevnim opisom dogodkov...(se opravičujem, če se bo komu zdelo, da pretiravam in da sem drama queen, ampak resnično, dokler ne doživiš, ne veš...če pa se vam rata vživeti v zgodbo in dogajanje, pa morda uspete občutiti približek tistega, kar smo doživeli sami. :)) pa pojdimo!

petek, 14. avgust 2015

The hardest thing to do is to say goodbye...

Skoraj smo že pri koncu moje poletne kamp izkušnje. Kar ne morem verjet, kako se je vse hitro obrnilo in koliko čudovitih trenutkov smo doživeli s to družbo. Po pravici povedano sem že depresivna, ker resnično ne želim domov. NOČEM DOMOV! Zdaj, ko vidim, kaj vse nam ta naš svet ponuja, ne morem niti pomisliti na to, da bi se vrnila nazaj v dolgočasno Novo mesto. Kljub temu, da malo pa pogrešam družino in (nekatere :p) prijatelje, me čisto nič ne vleče nazaj...hmmm bomo videli, kako bo po koncu potovanja. Zaenkrat pa moram uživati še ta zadnji teden, ki nam je ostal.

sreda, 29. julij 2015

Drama v šestem tednu!



Hajhoj!

Za mano je že 6 tednov življenja v kampu. Kako daleč se zdi naš prvi dan, še preden smo se vsi poznali in celi zeleni čakali na prve preizkušnje. Danes lahko rečem, da smo tako utečeni, da nam je na trenutke kar dolgčas. Še dobro, da na vsake toliko malo spremenimo in prilagajamo urnike, da ni vse tako monotono. Torej pred vami je dnevnik mojega šestega tedna...