nedelja, 19. november 2017

Things are (finally) moving!!



Kaj nej rečm, definitivno sem preživela preceeeej pester teden od mojega zadnjega zapisa. But before I forget...it's officially mangoooo season!!! 2 manga v velikosti moje glave...za 5$ HELL YEAH <3

Tokratno iskanje službe se je izkazalo kot veliiiik bolj zahtevno od tistega v prvem tedenu mojega bivanja v Sydney-u. Tekel je drugi teden, kar sem bila brez (redne) službe, v Proteiniju sem še vedno uživala za vikend, ampak me je dolgčas čez teden začel precej nervirat + gotta make some money! Priznam, da sem se kr mal ustrašla in “kaj pa če-ji” so spet prišli na plano. K sreči so me cimri doma ves čas bodrili, da bo že pršla ena služba naokoli...enkrat! :o Prijavla sem se na nešteto oglasov na Gummtree-ju, poslala biljon življenjepisov in “cover letter-jev”, šla v precej trgovin in kafičev spraševat, če slučajno rabijo koga...pa vedno isti odgovor – “seveda, pust nam CV, pa te pokličemo” FU!!! No v tistem trenutku sm bla hvaležna vsaj za vreme, da nas je začelo razvajat s sončkom in kr visokimi temperaturami :)
No, potem pa v torek zvečer dobim klic – stric Fred iz božične okraševalne agencije. “Long time no see! Are you still looking for work??”.....ammmm JAAA!!! :o BUM, sreda ob 6:00 začnemo. Končnooo! Cela vesela, niti mal me ni motilo, da bom mogla ustat ob 4:45 zjutri haha sam, da sm dobila job....ampak, there’s always a BUT haha kljub temu, da zveni oh in sploh, da za dnar okrašuješ smrekce in postavljaš dekoracije po ulcah itd...exactly what I thought it will be. Oh well, you were wrong. Po tem, ko smo vso konstrukcijo za smreko (mejte u mislih gigantsko umetno smreko) znosil v kombi, vse škatle z okraski in ostalimi zadevami, smo se 1 uro fijakal do Manly-ja, končne destinacije, kjer smo na konc tisto smreko tut postavl. Naj omenim, da je bla ekipa v 80% sestavljena iz punc s 3 fanti. Tko da smo večino fizičkega dela in dvigvanja opravle me + razen mene in še ene nove Estonke, so ble use 18 letne Nemke, ki jim je blo usem tako težko razložit kako delo poteka, kaj dejansko mormo me k sva nove nrdit itd. to, da so ves čas itak pričale v Nemščini pa tut ni pripomoglo k temu, da se mi je usaj mal sanjalo kaj se dogaja. Pol k smo raztovorl cel tovrnjak, smo mogle use tiste umetne veje postavt na mesto, da je zgledala usaj približno naravna, cele roke sm mela popraskane od tistih plastičnih iglc in izsušene od soli, k jo je naneslo od morske vode – še od prejšnga leta haha no smreko smo sestavl v treh delih, ker je bla prevelika za vse na enkrat pa še dvignjena je bla na podestu kašna dva metra od tal. Spodnji del smo okrasil iz podesta. Pri prvem okrasku, k sm ga nataknila na smreko me je šefe že napizdu kaj sm tko počasna, da mamo nešteto okraskov za dat gor in da za vsazga porabm max 10 sekund ne pa 1 minuto...še dobr, da mi je kdo sploh povedov, kako se pravilno natakne tisto stvar na vejo – ha, nop, očitno bi to mogla že sama od sebe vedt. Nemke spet niso ble glih v pomoč in so delale svoje, če so pa slučajno opazile, da si mal zmeden, si očitno niso mogle pomagat, da ne bi zavile z očmi in reees s težavo pristopile in ti zlovoljno razložile zadevo. No po kašnih 6 urah dela, okraševanja in sestavlanja smreke na čistem soncu wopwop smo se spokal v kombi in odpeljal nazaj proti skladišču po novo rundo za drugo lokacijo. Vmes nas je čakalo še organiziranje in spravljanje okraskov v skladišču, kjer s Helen (Estonka novinka) spet nisva mele blage veze kaj se dogaja in nama ni preostalo druzga kot da hodva za Nemkami k dva njihova cucka in čakava, kdaj bodo mogoče spregovorile v Angleščini in nama dale kakšno navodilo kaj pa mogoče lahko nrdiva. Okol pol 5 smo se končno odpravl na drugo (zadnjo) lokacijo. Mislm, da smo bli kr kašnih par ur pozni in smo tok hitel tam, še dobr, da je bla ta smreka skor še enkrat manjša. Vseen smo zaključil okol pol 8 zvečer in se vrnil nazaj na začetno točko ob 20:00 – you do the math, kolk ur dela je blo tole :D stric Fred me je vprašal, če bi hotla delat še naprej...pa sm mu kr povedala, da tole pa res ne bo šlo. Že res, da dobila precej dnarja (za tolk ur pa 6-7 dni na teden, pfew) sam hvala lepa, nism pršla v drug konc sveta zato, da bom delala 14 ur na dan vsak dan... #byefelicia  Lahko pa vsaj rečem, da sm pomagala okrasit božično smreko na eni najbolj znanih in živahnih ulic v Sydneyu! Ha!

S Helen sva vseeno ostali v stiku, tut ona se ni odločila za to, da ostane tam in je del tima, ki niti približno ne zna dobr komunicirat na delu. Tko da sva obe nazaj med nezaposlenimi! High five sista! :D
V četrtek sm si sicer končno uspela zrihtat še avstralsko zdravstveno kartico in oddat nekej CVjev v parih kafičih in pekarnicah. Po celem tednu laufanja okol in sredinem konkretnem fizičnem delu sm bla totalno izmučena in sem pozno popoldne samo še sedela pred kompom in delala seznam kafičev kamor še lahko nesem svoj življenjepis. Eden od njih je bil še odprt, pa sm se kr na vrat na nos odločila, da grem tja. Bondi Wholefoods Surry Hills (check their instaaa <3), ki je dobrih 15min oddaljen od doma. Mal hitre hoje za konc dneva, pa sm jih glih še ujela pri zapiranju..in še menedžerka je bla tam! Kul, spregovorim par besed z njo in vprašam, če najemajo. Absolutno me je šokirala z “DA”. Pustim svoj CV, ona pa mi zagotovi, da me pokliče. Mela sm dobr filing, ampak se nism hotla nč pretirano veselit. Takoj naslednje jutro (petek) me presenet njen sms! WHAT?! Hoče, da pridm na training že v soboto ali nedeljo...šit js pa delam. Jaoooo! Prec napišem Megan, da nujno rabm it na to uvajanje, ker nujno rabm službo haha pa mi je z veseljem dala nedeljo frej...končno se mi je nasmehnila sreča in se je vse poklopilo kot mora! Kljub temu, da je moje uvajanje potekalo preceeeej mirno, čeprov je Mimi-menedžerka hotla vidt, kako se bom znašla v vikend gužvi, mi je iz prve ponudla službo. Je rekla, da dobiva supr signale od mene in da ji res zgledam kokr, da vem kaj delam. “thaaaanks” :$ Predebatirale sva vse birokratske zadeve in se dogovorile o podrobnostih. 5 delovnih dni, če želiš ekstra ure, lahko delaš 6 dni. Če delaš jutranjo izmeno, si lahko privoščiš zajtrk v kafiču (karkoli želiš), pripada ti še kosilo in smoothiji, čaji, kave, naravni sokovi...karkoli želiš čez dan. Wau. Popoldanska izmena ravno tako + ko zvečer pospravljaš in sortiraš hrano, ki jo moraš zamenjat s svežo, vse kar je ostalo lahko vzameš domov – muffine, solate, wrap sendvičke...res zakon pa še vse je zdravo in polnovredno/organsko in drugač FUL DRAGO! haha Res mam dobr filing glede tega in ful se veselim, da začnem prvo izmeno v četrtek! Thank you universe, upam, da bo res vse šlo tko kot mora! Zdej me pa čaka samo še to, da obvestim Megan, da bo ta vikend moj zadnji. Mislm, da je čas, da nrdim korak naprej in se poslovim od Proteinija. Poročam prihodnji teden!

And my social life??? Happy to report, da se premika v pravo smer! :D Po dolgem času sm šla spet vn v petek zvečer in si pogledala Darling Harbour še v nočni podobi, šla mal plesat na živo musko in uživat večer z Melti. 


Absolutno ne smem pozabt na druženje s cimri v soboto, ko smo proslavil Yoghitin zaključek magisterija...nas je peljala v (po njenem mnenju) najboljšo indijsko restavracijo v mestu, naročila celo mizo različnih jedi in ne morm z besedami opisat kako božanska je bla hrana!  *.* (ne prevzemam odgovornosti za slinast ekran! ;) )


NO RAGRETS!! :D
Sydney life is in full swing now. Vedno bolj mi postaja všeč. Sploh pa, ko se sprehajaš po znameniti Coogee to Bondi obalni poti, in se ti pred očmi slikajo take podobe, da ostaneš brez besed... 
 

al pa, k gledaš odbojko na mivki svetovnega ranga na Manly Beachu v družbi kolegice s katero se nisi vidu že dva tedna – a lot to catch up on and a lot of hot beach volley players...hihihi LIFE IS GOOD!! :D


More and more exciting stuff is coming up for sure so stay tuned, pa držte pesti, da bo nova služba res zakon, wohoooooo!


xxx


p.s. tok sm mela zdej posla s tem, da sm zažgala riž za kosilo (ja, zažgala. Prlimov se je na dno posode in zažgau. I hope I can at least save the pot hahaha)


Te zanima še kako je potekal moj prvi teden “brezposelnosti”? Klikni tukaj :)

nedelja, 12. november 2017

Current status: UNemployed


Daily updates no more!

Ker mi čas enostavno ni več dopuščal dnevnega beleženja dogodkov in predvsem zato, ker sem bla že tok v zaostanku s pisanjem, sem se odločila, da opustim bloge na varjanto dnevnika. No pa moji “spomin k zlata ribica” možgani so tut dodal svoj del k tej odločitvi. Anyways, nč bat, blog bo še vedno v teku, samo v mal manj strukturirani obliki :D



Prejšn tedn v pondelk (30.10.) sem uradno vložila odpoved! YAAAS! Roxy me je seveda probala prepričat v to, da vztrajam vsaj še en teden, pa ji nikakor nism mogla dopovedat, da še en teden u resnici pomen še dva, zaradi tedenskega odpovednega roka (če ga ne daš, plačaš 250$). Majkemi, da je šla na use ali nič s prepričvanjem do te mere, da je potegnila svojo meneđersko karto vn in me probala prepričat, da mene edino iz naše ekipe dejansko vid kot bodočo meneđerko...al nism mogla kej, da se ne bi mal nasmejala :D ni varjante...sej ni problem v tem, da mislm, da ne zmorem....ampak js NOČEM in pika. I’m done with this shit! :D no, ko je končno vidla, da me ne bo premaknla, se je sprjaznla in odnehala. Seveda sm mogla potem še na “sestank” s taglavno, kjer mi je povedala, da je moj zadnji delovni dan PETEEEEK (sam še 5 dniiiii!!!!) in da hoče vidt, da vseeno rada prihajam na delo, da sem 100% na delu in da opravljam vse kot je treba...ja fajn, no pressure, zdej mam pa še to na grbi, da se bom sekirala, kako morm dobit usaj eno donacijo, da ne bodo mislni, da zabušavam. Podpišem obrazec za odpovedni rok in voila I’m almost a free elf now!! Mislm, da ne rabm omenjat kako je blo na delu haha tokrat smo mel teren k San Francisco...gor pa dol pa gor pa dol...hiše pa tut k v krošnjah dreves... leg day every day! Sej, al se spravš premagat tistih 50 stopnic do gor, sam k pridš do vrat in vidš nalepko “do not knock”, bi se pa kr vrgu dol v globino iz verande....da ne omenjam, ko delaš obhod in pozabiš, pa se znajdeš pred to isto hišo, ampak, ker je ni na tvojem seznamu potrkanih, se spet hrabro podaš v boj...just to see the “do not knock” sticker one more time. Pol pa sam še jokaš. Mislm, da se mi je to v celem tednu zgodilo ene 5x. Prvo donacijo v tednu sem dobila v torek. Pol mi je mal odleglo in se nism več počutila tko pod pritiskom. Ok, vsaj eno mam. In pol do petka nič...pa sm spet postal živčna...kaj pa če; me ne bodo plačal?!?! Me bodo še pred petkom odpikal?! Oh the joys of over thinking everything. :)  no mi je uspelo še prlezt do petka. Majkemi, da sm komej čakala ta dan. Čeprov po drugi strani mi je blo pa z vsako vožnjo na lokacijo in nazaj težje, ker sem gruntala samo še o tem kako ne bom več vsakodnevno preživljala časa z vsemi idioti iz moje ekipe, k so mi vedno polepšal dan in nrdil delo za odtenk lažje...v petek sm bla prov žalostna, sploh, ko so mi vsi rekl, naj ostanem...priznam, da sem razmišlala, bi, ne bi, bi, ne bi..BIIIIIIIII???? Pol sm šla pa še zadnjič na teren...in odločitev je padla. NO MORE, NEVER EVER AGAIN!!! haha sem se pa potrudila in za zadnji delovni dan že na vsezgodej zjutrej spekla muffine za celo ekipco, k so mi btw fantastično ratal in so jih razgrabil! Poleg tega sem dobila še zadnjo donacijo in si res ne bi mogla želet boljšega zaključka. Hvala univerzumu za tako posrano kariero trkanja ljudem na vrata in zbiranja donacij. At least I did save five children’s lives! *.* no priznam pa tut to, da sm občasno mal zabušavala hihi ampak, kdo pa ni! ;)



V soboto sem izkoristla še zadnje službeno ekipno druženje. Po izmeni v kafiču so me  punce pobrale in smo šle proti Olympic Parku na odbojkarsko tekmo gledat enega od naših sodelavcev. Prvič, ker je blo tekmovanje menda na državni ravni al kva, smo dale 10$ za vstopnico. Drugič, na vhodu na tribuno ni blo žive duše, k bi to vstopnico dejansko prečekirala. Tretjič, Brandon sploh ni igrov, še za sekundo, ga ni blo v igri. Četrtič, to je bla najslabša tekma odbojke kar sem jih vidla v lajfu. And there goes my 10 bucks, right out the window. Pol smo šle pa z Roxy in Ronnie še na večerjo - pice že sto let nism jedla, pa še košček nutelline pice, k jo je naročila Roxy, po tem, ko je cel opopoldne težila, kako se mora nujno spet spravt v formo....on Monday, she says (sej zato sem ji pa v pondelk, kot malo zahvalno darilce prnesla carrot sticks and beetroot hummus hahaha she loved it) haha

Končno se v nedeljo zvečer NE tolčem po glavi zakaj morm u fakin službo naslednje jutro in rajš uživam večer v dobri družbi in dobri HRANI – spet. Haha it’s weekend, social calories don’t count. Z Melti sva raziskovali Newtown, hipsterski predel Sydneya z nešteto kafiči, restavracijami in second hand trgovinami. Naju je prepričala indijska restavracija, za sladičko pa “mal” čokolade v Max Brennerju (če že v Nyc nism pršla do njega!).






Ponedeljek....moj prvi “prost” dan po kašnem mescu bi rekla. Aaaaa! Sicer sem mogla v pisarno odnest še vse službene zadeve (iPad, majčko, kapo itd.) in podpisat uradni odhod iz firme. Valda sm se mal še zadržala v sobi za druženje in počvekala s kolegi...dokler do mene ni pristopu eden glavnih menedžerjev in me vprašov, če čakam na koga posebnega...sm rekla nop, sam mal še uživam zadnje momente z ekipco. Pa mi prav model, ja potem te bom pa kr mogu prost, da odideš, ker bomo kmal začel z uvajanjem (čez 10 minut haha)...fakinhel, ni panike, se že pokam. OFFICIALLY, DOBBY IS A FREE ELF! :D sonce ga seka, js sm končno čez dan frej in ni vrag, da ne grem (spet) mal po mestu. Paše, res paše! Sredi tedna se mi je končno uspelo dobit še z Anjo, po naključju, sva se usklajeno oblekli, ugotovili, da je tut ona iz Novega mesta in v celem popoldnevu, ki sva ga preživele skupej, sva bli deležni še čist preveč ostalih sumljivih naključji...haha Anja, hvala, da si si vzela čas! Ko se vrneš v Sydney, greva pa še na kakšno kosilo! :)


Sej veselje ni trajalo dolgo, ker bo treba kr hitr najt novo službo. Še dobr, da sem vsaj za vikende še v kafiču in mi ni treba skrbet, da si ne bi mogla pokrit najemnine in hrane.  Ves čas sem zagonila za to, da sem spet, kot na začetku, hodila po mestu in razdajala CVje po kafičih. Ker nimam RSA dovoljenja (za strežbo alkohola, k stane približno 100$), bom mogla najt nekej v običnih kafičih in ne restavracijah/barih. Al pa bilokje drugje!! Current status: unemployed. Yas! Cel tedn sm iskala place kam bi še lahko odnesla CV. Hejtam, k rečejo kul, pust nam življenjepis pa te pokličemo. ZIHR?! Napadla sm tut Gumtree spletno stran in vse kar sm dobila je to, da sta me dva placa kamor sm poslala prošnjo, začela followat na Instagramu. WTF?!?! Mela sm sicer že en intervju v Dessert baru Bay Vista (le poinstagramejte, omg!!!), took sm se veselila, da bi lahko delala tam ampak k so mi povedal, da je sam 16$ na uro, me je pa kr minilo :( Tko da do tega momenta še nč sreče z novo službo. Sm pa usaj vidla še eno novo okrožje mesta...Parramatta, kamor sem šla na intervju...fuuul lušno in fuuul živahno. Prec bi živela tam, če ne bi mela tok kul cimrov doma, k so prooov veseli, da sm končno popoldne in proti večeru doma, da lahko kakšno rečemo. :)







V petek sm bla zmenjena s puncami iz prejšnje družbe v baru kamor smo šli vedno na Friday night drinks...Louise me je počakala zunej in sva šle skup v družbo. Kaj je blo luštno spet vidt znane obraze! Tok smo mele za prediskutirat, da kr nismo utihnle. Ronnie je v tem času postala še meneđerka svoje lastne ekipe tko da je naša oriđinal ekipca čist razpadla. V momentu, ko nism bla obkrožena s kolegi, do mene pristop glavna meneđerka...”joj veš za v prihodnje ti povem, da ne smeš več pridt sm, v našo družbo, ker to je še vedno službeno druženje tko da žou ne morš bit zravn.” Hahaha sej nism vedla, kako nej se odzovem. Amm kaj, v "javnosti popolnoma odprt bar" pravš, da ne smem več pridt? :D ti so čist usekani. Še dobr, da sm se jih losala.

Sobota je bla spet rezervirana za večerno druženje z Melti...tokrat sva odpujsale v Glebe, še eno hipstersko področje Sydneya kašnih 10 min hoje od mojega doma...tle majo v italjanskih restavracijah naše pičiče kot appetizer...žou niso isti brez rozike, predvsem pa brez mojih bajskov <3
Večer sva itak zaključile v stilu, chillirale sva ga v Central parku, za vogalom od mojga stanovanja, kjer dejansko sploh še nism mela možnosti uživat, ker sm vedno delala!!! Privoščle sva si največjo porcijo sladoleda ever, it was too much even for me!! Pol sva pa sklenile pakt, da od zdej naprej greva sam še po zdravih kafičih na večerjo in brez sladic (razn ob posebnih priložnostih...mogoče, ko dobim službo haha). 



Anyways, počasi sm se prvadla na življenje v Sydneyu in lahko rečem, da je vse stokrat lažje zdej, ko sem si našla nek krog prijateljev s katerimi lahko preživim svoj na novo pridobljen PROSTI ČAS!! :D aja pa še vreme se počas reeeees preveša v poletno, kratke hlače so zun, majce brez rokav glih tko, smrekce in bunkice so pa tut že po vseh trgovinah in šoping centrih razstavljene...Christmas is coming! :D







Do naslednjič pa......čaubau from Down Under! ;)




p.s. ne veš, kaj se je dogajalo prejšnji teden? Prečekiraj TUKAJ! :)