My ode to Sydney

As my adventure here in Sydney is coming to an end, I feel like I need to look back on my new life that I’ve created in this beautiful city. From the start to the end, the good, bad, ugly, amazing and everything in between. I arrived to Sydney just under SIX MONTHS ago (where does the time gooo?!?!?!) with no expectations or a solid plan. All I knew was that I needed an adventure, a change, push the limits, get out of my comfort zone, find myself and discover what I’m really capable of. And boy, I am not leaving disappointed! What a journey it was! Full of surprises, fear, doubts, some tears and uncertainties...but going through it all, not giving up and slowly getting my shit together, I got rewarded with so much luck, happiness, confidence, feeling of absolute freedom, pride and self-accomplishment – I’d do it all over again. Not to mention all the amazing (and not so amazing) people I’ve met along the way that have made such a big impact on my life here. I won’t say I loved and enjoyed every minute of it because I most certainly did not! There were so many times I really just wanted to pack up and leave, send my boss to hell (Mimi, not you!!! :D), question myself and my decisions, all the moments when I literally just wanted to quit....but I didn’t. Thanks to my new friends, amazing roomies and mostly my improved and strengthened character. I couldn’t have imagined a better start, thanks to my fellow Europeans Jasmin, Anna and Pakdat whom I met right at the airport before even placing my feet on Australian soil. Despite the fact, our little team started to fall apart after a week or so, we shared so many amazing experiences and made beautiful memories. As the weeks went on, I started to meet more and more people, but also realized I’ll have to say goodbye to many far too often. Living a “backpackers” life is awesome, really, but it also sucks...a lot!! As others were leaving to travel or find their luck in a different city, I stuck to Sydney and in the end I made myself extremely proud of how fast I actually managed to get on my feet. I still can’t believe how much I’ve learnt in the past months. Some jobs I had were an absolute JOKE hahaha...remember my door to door knocking career that lasted whole 3 weeks???? I CAN’T BELIEVE I ACTUALLY DID THAT! ME?!?!?! A genuine people hater spent three weeks talking to so many for more than 5 hours a day...I literally can’t hahahahaha I definitely learnt some good lessons the hard way, but hey, isn’t that what makes it fun to look back at. :D I was literally forced to leave my comfort zone even before I got off the plane in Sydney (hahaha Jasmin...14 hours sitting together on the plane...and we only started talking 30min before landing haha two scared babies :D). I can’t even count all the situations that made me feel so insecure and uncomfortable, or when I was too scared to face the challenges that were thrown my way...I did have to put all my fears aside and literally grow a pair of balls. And that’s exactly what I did. I proved to myself yet again that I am capable of anything and everything I set my mind to. 

Never in my entire life have I ever changed as many jobs as I have here in the course of about 3 months....but I did exactly what I was aiming for – try a bunch of new things.  I’ll definitely never forget my first job – My dear Proteini, that I was holding on to for the first two months...I’m so thankful to Megan who actually gave me a chance and a job despite the fact that I had zero professional experience in hospitality...oh how many banana breads I baked there and how many sweet potatoes, zucchinis, carrots and broccoli florets I chopped, the first time I took an order without having to write it down...it all sounds so funny and stupid now but at the time, it was the tiny victories like that, that kept me going. Of course I can’t forget the oh so long door to door fundraising career at Plan International...I can’t believe I’m gonna say this, but  it actually gave me something positive too. Besides the newly acquired skills, breaking my personal mental boundaries, handling situations and learning some cool selling tricks...the people I’ve met and called them my team. Roxy, thank you for everything that you’ve taught me, whole – then –Roxy’s team – you guys are the best!, Melty, Sarah and Louise...I’m so happy I took the job at Plan, otherwise we would’ve never met...and legit, I can’t imagine how my life here would’ve turned out then! :D Luckily we’re all from Europe soooo....reunions!!! :D 

But to be honest I’d also say that 80% of this whole “jobs” thing was pure luck haha the stars have aligned, things have simply fallen into place. Exactly what happened with my last job at Bondi Wholefoods. When I left my job as a door knocker, I was basically unemployed for about two weeks (with weekends still working at Proteini). I was trying so hard to find another job, sent so many applications that were left unanswered, walked in to several cafes and had no luck. I was getting really impatient and scared. And then, one day I was making this really long list of every single cafe in the neighbourhood that I could walk to and leave my CV. Only one was still opened at that time. Bondi Wholefoods. Luckily Mimi (the manager) was still there (at 6:30pm, I know now that she never stays there so late so lucky meee hahaha). I left my resume but didn’t expect anything...she got back to me the next day and I was hired three days later. Luck, luck, luck, luck. For sure I won the lottery with this one as to this day I loved every second of it!! So thank you Mimi for giving me the opportunity to become your smoothie girl. You are the best boss I’ve ever had and such a wonderful human....I love you dearly and for sure I will miss your death stares from around the corner while supervising the whole place and all the laughs that we shared. Of course I can’t go past my amazing team of co-workers..Thanks to each and every one of you – my smoothie girls - Anabanana, Trini, Niki, Carla, Julie, Michelle, Eli and Ali...the amount of bananas we peeled, oranges we cut, the number of all freaking acai bowls we made (don't wanna see one for pretty long time now!!), yummy smoothies and those incredible walnut and macadamia crumbles we ate, sickening!! Thanks to the the rest of the smoothie, grocery and kitchen sections - Gusti, Edwin, Caroline, Rene, Tom, Chenny, Ogi, Quinn, Raj, Bishnu, Sabin and everyone else that I might have missed out...I love you all soooo sooo much and cannot express enough of how grateful I am to have met you and have the honour to call you my friends. Thank you for the best working environment, best food and best company at and off work. I hope we get to see each other again – someday, somewhere.  LEGENDS for life!! <3 <3

Lastly, I couldn’t have done it without my amazing roomies. Another lucky shot for me, getting this apartment. Yogitha, Amy, Monica and Pedro. You guys are simply the best! Thanks for all your help, words of encouragement, fun times, food that we shared and overall a wonderful place I called Home. I am going to miss you dearly but surely you’ll miss me more, well just because the shared food plate in the fridge will be empty from now on :( hahaha but seriously, never stop being awesome and crazy. See yaa in two months monsters! :D

BUUUUT, enough nostalgia! It’s time to get this show on the road. Onward to the new adventures, seeing a whole lot more of what this country has to offer. Then hop to New Zealand in between for an exciting CAMP REUNION with my two fave kiwis!! Can’t wait to see you guuuuys!! :) Off to Cairns in the morning; exploring the oldest rain forest in the world, tick Great Barrier Reef  snorkeling off my bucket list and so much more...fingers crossed the money won’t be too tight...we’ll see.

Sydney, I’ll always remember you as a city of “firsts”...first real experience of living abroad, first time house hunting by myself, first job search, first time renting a place, first time dealing with taxes, first time being a (responsible) adult. Oh how scary but wouldn't change it for the world. I will see you again and most certainly I will never forget my time and people here. Thanks for all that you taught me and all that you gave me.

With Love,

D*

Veseli december ali kakšno je zares življenje v Avstraliji

It's Decembeeeer guuuuuuys!! Sploh ne morm vrjet, da je sam še en mesec do konca leta, kako čas hitr teče, noro! Čeprov me letos tale praznični duh (še)ni obsedu - to pripisujem trenutnim vremenskim razmeram pri nas, bom počaaas mogla začet gruntat o božični peki piškotov ofkoooors. Moji cimri se že veselijo in že kujejo načrte kako me obdržat u hiši za zmerej hahaha ...no pa plani za novo leto se tut morjo začet kreirat počasa, da ne bomo spet zadno minuto use. Drgač pa spet sm se končno spravla organizirano telovadt, sonce me je ožgalo na pohodu od morju in s cimro sva spekli torto....lajf je gud. 1.12 nam je prnesu tut uradni prvi dan poletja, but I admit, mal pa pogrešam zimo.. :)

Anyways, po začetni evforiji in prvem vtisu o Sydney-u (več o tem, v mojem čisto prvem zapisu tule), sem se odločila spisati en prispevek o življenju v tem največjem avstralskem mestu.

Torej, SYDNEY. Večini najbolj poznano avstralsko mesto, NI prestolnica Avstralije (to je Canberra) – JE pa prestolnica zvezne države New South Wales in je s preko 4 miljonov prebivalcev največje mesto tega kontinenta. Na mojem nedavnem vzponu na Sydney Harbour bridge (btw, NOROOOO drago in NOROO zakon!) sm se naučila še precej drugih zanimivih zadev npr., da so bli tu v preteklosti v večini naseljeni kaznjenci iz Združenega Kraljestva, kasneje so se na tem območju začeli naseljevati tut ostali in tako je nastalo prvo in najstarejše mesto v Avstraliji.

Če se kdo spomne, leta 2000 so tu potekale tudi Olimpijske Igre. Poleg tega, da je danes največje, se ga drži tud naziv najdražjega mesta v državi. Služba-zaslužek-poraba...vse to je sicer v zelo solidnem razmerju, vsaj po mojih dosedanjih izkušnjah in trenutnem življenjskem slogu, ki ga živim (shared apartment, ne grem se glih nekakšnega trošenja in zapravljanja na meni nepotrebnih zadevah...). glede na to, da sm v preteklih dveh mescih poskusla in zamenjala ze tri službe in sm se trenutno ustalila pri četrti (upam, da tle tut ostanem za neki časa, cause I love it!!), bi rekla, da problemov z iskanjem službe tukej ni. Dejstvo je, da moraš bit zelo vztrajen, odločen in še kako pripravljen, da na 95% poslanih prošenj in oddanih CV-jev ne boč dobil nobenga odziva. Tko pač je, nč drugač kot kje drugje po svetu. Super je, če namest/poleg pošiljanja kontaktno osebo tut pokličeš, kar zame seveda (še) ne pride upoštev, ker zelo nerada kličem ljudi po telefonu in se oglašat na tuje cifre hahaha ampak se trudim in delam na tem...prav iz tega razloga sm se osebno rajš posluževala principa walk in and talk to the manager in person, kar mi definitivno bolj leži (kar pa ne pomen, da se nism stokrat usrala in rajš obrnila, kot pa izrekla magične besede “are you hirinig at the moment?” wopsii haha). Plače so v skladu z življenjskim standardom v mestu - zelo dobre, in to kar imam jaz po naših standardih za dobro, je tle manj kot minimalc. Sm mela kdaj kr problem, ko mi je kdo ponudu 16$ na uro – men se je to zdelo bale, pa so me potem cimri in šefica s sodelovkami v Proteiniju prizemljil, da za tok mal pa absolutno ni vredno. Tega, da je Slovenija verjetno edina na svetu k ma “študentsko” delo ločeno od “normalnega” dela, se zavedam že precej časa. In več kot potujem, več različnih kultur spoznavam, bolj se mi zdi to najbolj butasta zadeva na svetu – ker si študent, boš pač delov za manj k 4€/uro pa še mal ti bomo pobral od tega za take in drugačne prispevke. Ajd čau. Mislm, da ne rabm posebej poudarjat, kakšne so reakcije tujcev, ko z njimi delim informacijo o povprečni študenstski plači v moji državi...par čeljusti sm pobrala iz tal, pa nekej parov oči potisnla nazaj kamor spadajo if you know what I mean :D torej službe tukej so (če nisi preveč zbirčen seveda), dnarja tut nekej pride, kaj pa stroški? Če spremljate moj blog že od začetka, potem ste deloma že seznanjeni z mojo osebno porabo denarja v prvih tednih, ko sm še beležila vsak zapravljen dolar (če ne, pa hitro skoči nazaj na prve zapise in si oglej!). Plače tu so večinoma izdane ne teden,

nekje na dva tedna...                         redko pa tut na mesec....

 

Tedenska plačila so mi do zdej najbolj pri srcu :D Vsi, ki ste do zdej že živel na svojem (beri – si krili čisto vse iz svojega proračuna), verjetno veste, da te dnevno/tedensko/mesečno prizadanejo takšni in drugačni stroški – najemnina, hrana, (javni)prevoz, šparanje, drobnarije potrebne za življenje (toaletni pripomočki, čistila, sekret papir...) ...neskončno mnogo zadev, ki vplivajo na končno cifro na tvojem računu. Za boljše razumevanje dam primer: na teden zaslužm približno 500$, 200$ gre za najemnino, 50 za hrano, če grem vn jest je prec še 20-30, če se vozakam okol z vlakom še dodam enih 20, k sreči toaletnih zadev in drugi prčkarij ne rabm kupvat tedensko...pa smo na enih 300$ stroškov na teden vse skupaj. Razmerje priliv in poraba pa ni tako slabo. :) seveda, moj življenjski standard ni najboljši, ni pa tut najslabši! Sicer se pa strinjam, da če prideš v državo z namenom samo potovat, je noooooro drago, absolutno katastrofa, kljub trenutni fantastični pretvorbi evra v dolar. Če pa delaš, se ti zadeve lepo poglihajo. Cene hrane in pijače tut zunej v lokalih so drugač čist primerljive z našimi: (€ - AU$ = 1€ - 1,54$)...običajna kava je nekje 2 do 3,50$ kar je med 1,50€ in 2,50€. Če ješ zunej (obična restavracija) nekje 20-25$ kar pride med 12 in 16€. Za fensi  4-5 hodni meni v ekstra restavraciji, daš okol 60-80€. I say fabulous for the most expensive city in Aus!

Pa da ne bo cel post samo o kešu....dejmo rečt še kašno o načinu življenja v Avstraliji. Kaj so tiste stvari, ki so tu običajne, doma jih pa nismo najbolj vajeni + fun facts:

• fake boobs, fake faces, lip injections, fake hair, ugly instagram makeup, iste frizure, iste face...vse so iste
• vsak javni wc v mestu ima odlagališče za igle (ne vem kaj naj si mislm...dobr, ker skrbijo, da se to posprav, al slabo, ker to nakazuje na veliko potrebo po teh odlagališčih - torej veliko drogerašev?!?! haha)  
• obsesija s take away kavo - mislm, da si tle noben ne kuha kave doma. NOBEN!
• obsesija s tumeric latte, z matcha latte in drugimi oblikami latte-jev
• obsesija z mandljevim, sojinim, kokosovim, makadamijinim..... mlekom
• obsesija z Acai skledo
• obsesija s kombucho 
• vreme....WTF????
• vremenska napoved....še bolj WTF????
• ščurki v stanovanjih in hišah...yep, kruta realnost 90% hiš v Sydneyu, če ne v celi državi?! eni menda celo letijo in so v velikosti hrošča al pa še večji....why oh why :S
  ... vrjem, to se tut js sprašujm...
• hoja brez obutve po mestu -  popolnoma  sprejemljivo (nism verjela, dokler nism vidla)
• hoja v kopalkah po mestu - popolnoma sprejemljivo
• not wearing a bra...popolnoma sprejemljivo...not that you really need one with those fake boobies anyways.
• ptiči - glasnost čivkanja on another level!!
  
• bale brezdomcev
• cucki, bale cuckov. vsaka hiša ma svojga cucka...ponavadi neprijaznega.
• Azijci:
  
• GOON ali vino iz vrečke, zlato backpackerjev
• nesramni in nestrpni avtobusarji, k enkrat zapre vrata, ti jih ne odpre več pa tut, če še zmer stoji na postaji in bo speljov čez eno minuto...da ne omenjam voznih sposobnosti....jaoo :D
• workout parki - vsak drugi park ma svojo zunanje fitnese pa opremo za telovadt, polno telovadnih skupin zjutrej, popoldne, zvečer, kultura vadbe je tle na čist drugem nivoju!
• Oblačila: čist športno, al pa čist uštimano, k za na poroko....Nekej umes? Zihr nis iz tle :)
• when you work, you work hard
• when you're off, you're off hard
• barbie...vsaka plaža in park ma posebne žar postaje, kamor si lahko flikneš mesek in zelenjavco za piknik
• mango v velikosti male lubenice k stane 1,60€ (lifeeeeee!!!)
• prijazni in skulirani ljudje
• spider situation...do predučerišnm tukej še nism vidla pajka...but then that day came...and I couldn't help but think about doing this again...
  
  

Tole pretty much zajema moje trenutno videnje življenja v Avstraliji. Zagotovo pa ob vseh teh točkah ne smem pozabit dodat kako prečudovita dežela je tole in kaj vse ima za ponudit. Nima vsak dnevnega dostopa do takih razgledov....in upam, da mi bo v prihodnje uspelo vidt še več takšnih prečudovitih kulis...

Tako, zdej grem pa drsat. Yes, you read it right....it's ice skating time, sej je le veseliii decembeeeeeeer...za vas pa upam, da ste bli pridni, da bo Miklavž kej prnesu....men že vem, da ne bo, k me ne bo najdu...bom pa sama svoj Miklavž!!! :)

Until next time!

xx

"Congratulations, you have been successful in the interview..."

Pon. 9.10.2017

Stanje pripravljenosti: Prvi frej dan! Wiiii, čeprav sem ga začela že zgodaj, saj me dopoldne čaka intervju za delo v organizaciji, ki pomaga dobrodelnim ustanovam zbirati sredstva – torej služba od mene zahteva, da pridobim čim več donacij...glede na moje Neizkušnje, bi bla tale kr zanimiva haha »intervju« traja eno uro. Da ne bo kdo mislu, nism sedela ena na ena z direktorjem, ki me je eno uro izpraševal vprašanja tipa »zakaj pa ti misliš, da bi bila dobra za to delo?«...skupaj z ostalimi prijavljenimi se posedemo v pisarno kjer nas sprejme direktor organizacije Earth Impact. Ta nam razloži kako podjetje deluje, kakšna so načela, kaj služba od nas zahteva in ostale podrobnosti. Pravi, da se vsak teden družijo z zaposlenimi, organizirajo road tripe po državi in družabne dogodke. Seveda so tu še bonusi za tiste, ki dobro delajo in so prizadevni. Zveni super. Potem vsak deli nekaj dejstev o sebi, izkušnjah in odgovori na par njegovih vprašanj. Na koncu pove, da nam sporoči do četrtka, če smo bili uspešni in kdaj lahko začnemo z uvajanjem. Ok, po pravici ne pričakujem ničesar....zato kar pičim proti Bondi Beachu, kjer sem zmenjena z Jasmin, da preživiva ta krasen sončen in topel dan na plaži! #lajf ...kasneje se nam pridružijo še fantje, Pakdat spet pripelje novega prijatelja haha al se naš skupni chat na Fb kar širi in širi :) voda je še vedno mrzla, zato se kljub Jasmininem prepričevanju ne odločim za skok v morje...

Popoldne se počasi spokamo nazaj proti centru. Jaz sem zmenjena z Argentinotom, da se oglasim v stanovanju in mu predam polog za sobo. Pa se mi model ne oglasi. Ha, dobr. Dobim sms sporočilo...Earth Impact: »congratulations, you have been successful and are hired. Come for training tomorrow or Friday and start work right after that.« WHAT?!?! Čist sm zmedena. A kr tko?! Mislm, ne me narobe razumet...plača bo solidna, plus če mi rata dobr delat dobim kr precej bonusov, pa še ful time je.... sam...kaj pa Proteini??  Kaj bom pa Megan rekla zdej?? A naj sploh sprejmem nov job? Ok tut fantje in Jasmin se strinjajo , da bo služba za več keša boljša izbira tako da se kar lotim sestavljanja smsa za Megan. Probam čim bolj razložit situacijo in upam, da bo razumela, da je moja prioriteta trenutno dindin in da bo ful time job boljš zame. Ponudim se, da še vedno lahko delam vikende, če bi me rabila, saj bi si tudi sama to želela! Prov bed se počutm, da sm jo tko skenslala po fakin tred pravih delovnih dneh! :o a se to sploh lahko? Haha Nimam kej...držim pesti, da bo razumela in sprejela mojo odločitev. Vrnemo se v center, Argentino se mi pa še kr ne javlja....nč pol mu pa ne bom dans nesla keša! Se odločimo, da gremo na večerjo....ja spet na Noodle market...don't judge! I'm such a bad person ahahah, ne zdej pa res zadnjič zadnjič!! Tokrat po tehtnem razmisleku vzamem Pad Sew eew nudle...ooooo nebesa!! Sej glih k se lepo najemo, je že ura tok, da je treba počas proti domu (babiceee, spanje ob 10!) poslovimo se do jutri, ko nas čaka en nor dan...Glih tok, da ne tečem proti hostlu, ker tok piha in me tko zebe! Aaaaaah, komej čakam en vroč tuš zdele *.*....HAAAA the joke's on you woman! Nema tople vode zate danes ha-ha-ha. :( tko, če se že v morje nis hotla namočt, si pa zdej dobila cold shower. Shock.

Poraba denarja: kosilo= 9.90$, večerja=12$; SKUPAJ = 21$

Tor 10.10.2017

Stanje pripravljenosti: aaaaaaa končno!!!! Danes se pokamo proti Featherdale wildlife parku kakšno slabo urco stran od Sydneya. Vsi smo že na trnih, ker bomo končno v živo spoznali prave avstralske živalice...kengurujčke, wallabije, KOALE...!!! Ob 9 smo zmenjeni na centralni postaji iz kjer se z vlakom podamo proti parku. Začuda ni nobene gužve za vstop. Plačamo, vzamemo hrano za kengurujčke in že smo na pragu...

takoj iz prve nas pričakajo wallabiji, leni vombati in številne vrste ptic (ki ob malih kengurujčkih itak nikogar niso zanimale). Čist noro je, da wallabiji kar tako prosto skakljajo okoli, pridejo do tebe, se pustijo božat in si kar sami s tačkami postrežejo s hrano iz tvojega kozarčka. Mislm, da ni treba izgubljat besed o tem kako smo že po prvih 2 minutah nrdili tisoč slik. 

Al smo k otročki v trgovini s (pravimi) igračkami! Nadaljujemo sprehod po parku in smo že pri KOALAAH!!! Iiiiiii, za dodatnih 25$ se lahko z eno tudi slikaš, jo pobožaš, le v naročje je morš vzet. :( vseeno, nepozabno! Božala sem pravo koaloo, kako so mehkee, ko igračke!!! Paznica v ogradi nam razloži par dejstev o koalicah; spijo tudi po 20 ur na dan, vmes se malo zbudijo, pomalicajo in to je to...od ne vem koliko stotih vrst bambusa te zbirčne Metke jejo samo kakšnih 20, pa še to samo drobne mehke zelene listke, ostalo pa fliknejo stran! 

Haha po tem nepozabnem doživetju se odpravimo na naslednjo postajo...še več kengurujev in wallabijev, ki se prosto šetajo okoli in sam, da zagleda lonček v tvojih rokah, že priskaklja do tebe te zgrabi za roko ali lonček dejansko potegne proti sebi. hihihi Prov čudno mi je, da niso bajski, k pr vsakem mal pomalčkajo! :o vidmo še vombatke in quoko (najsrečnejšo živalico na svetu!)

Pot nas vodi še mimo pingvinčkov in ptic do tasmanskega vraga...avtohtone vrste živali, ki živi samo, ne boste verjeli, na Tasmaniji! Tale se kr ni hotu ustavt za fotko, no pa itak ni najlepša stvar na svetu tko da nč hudga :D

slišmo, da se na sredini parka glih pripravlja predstavitev krokodila...že tečemo! Paznica nam razloži par zadev o teh norih živalih in nam pripravi mali šov – pokaže, kako se požene za hrano na kopno in kako po hrano skoči iz vode! Wau...ne bi si želela tegale srečat kje u živo :o 

v parku tako lahko vidiš še dingote, emuje in se več kengurujev. Po tem, ko nam en skor pobegne iz ograde (thanks to Jasmin haha še dobr, da majo dvojna vrata in dvojne ograde haha), se razgledamo še med plazilci, vidimo varane in papige ter si privoščimo malčko! 

Pred odhodom domov je pa itak obvezen obhod po trgovini s spominki. Waaaa, polni navdušenja in lepih vtisov se odvlakcamo nazaj proti mestu in po poti kar ne mormo nehat razpravljat o tem doživetju haha očitno je, da smo čist adijo!

Po vrnitvi v center se fanta in Jasmin ustavijo v hostlu, da odložijo stvari nato pa se podamo proti obali....na palačinke!!! Wopwop slabih 45min hoje kasneje smo si jih res že pošteno zaslužili...tole je eden boljših placov v Sydneyu in precej priljubljen kafič po prežurani noči, saj so odprti 24/7!! Because why not pancakes at 4 am. :D itak smo rabil glih pol ure, da smo se dejansko odločil kaj želimo in naročil....in absolutno tale bombastična poslastica ni razočarala! Njamaaa

Jasmin in Pakdat se odbajsata nazaj proti hostlu, jaz pa se z Willom in Ashem odpravim na sprehod čez Harbour Bridge. Če bi bilo vreme lepše, bi bil tale pogled iz mosta še bolj neverjeten. Wau. Google maps oceni, da nam bo sprehod čez uzel približno uro in pol....js ne vem čez ker most stric google hod, ampak mi smo ga prehodili v točno 18minutah ležerne hoje. What?? Nč, to bo to za danes, sam upam, da bo še kej tople vode, ko pripešačim nazaj v hostel...

Poraba denarja: OPAL=20$, Featherdale park=25$ (s popustom), slikanje s koalo=25$, kosilo=6$, palačinke=12$, večerja=3$; SKUPAJ = 91$

Sre 11.11.2017

Stanje pripravljenosti: aaaa Pakdat je danes odšel v Adelaide, Jasmin jutri odhaja, kaj bom pa zdeeeej??? Spet brez prjatlov :( ker je Jasminin zadnji cel dan, ga preživiva skupaj še z nekaj dekleti iz njenega hostla in se odpravimo v bližnji šoping center. Počasa že delam seznam stvari, ki jih moram kupit za novo sobooooo! Btw glih sm plačala polog in končno je soba zares moja! Dan selitve – nedeljaaa! Po lahkem kosilu se ostala dekleta odpravijo nazaj proti hostlu, midve z J pa še malo okol. Zavijeva v Sephoro, Mac sva raje izpustili, ker bi drugač tam pustila glih ves svoj keš.......na poti nazaj proti centru mi kočno odgovori Megan iz Proteini Cafeja...pravi, da razume mojo situacijo s službo in da ni panike, če bi pa vseeno lahko prišla delat še v soboto...JA VALDA! Huh, se mi je kr kamen odvalil od srca....še vedno mi je prov bed, da sm jo tko skenslala, al mi je glih ratalo ušeč delat tam :o the thins we do for (more) money! :o torej v petek začnem z uvajanjem v novo službo, v soboto še oddelam v Proteiniju, v nedeljo pa selitev! Ni kej, pester vikend bo! Jasmin v hostlu odloži nakupljene stvari, nakar se kar na mestu odločiva, da se odpraviva ven na zadnjo večerjo...strica googla vprašava o najboljših placih za jest v mestu...Caffe Roma. Priročno čisto blizu mojega hostla tako da pot na noge pa pešaka, itak odprejo šele ob 6. Torej se nama nič pretirano ne mudi, nobena od naju niti ni še pretirano lačna. Tako se ustaviva na parih mestih po poti in v ležernem tempu premagujeva Sydneyske hribe. V restavraciji se pojaviva par minut po odprtju, tam pa že precej ljudi. Že mora bit dobra! Že v naprej sva si vse splanirali s čim se bova razvajali in si dobrote tokrat delili, predvsem, da prišparava pri dragocenih dindinih. Najprej se odločiva za garlic pizza bread...vse kar mu manjka je še dobra mocarelca po vrhu pa bi imeli ene fantastične pičiče! 

Za sladičko pa Pizza ala Nutella....a je lahko še kej boljšega kot nutella na pica kruhu?!?!?! Sploh ne bom zgubljala besed, rajš prpopam slikce :D naj vas ne prestraši »velikost«, ker je bilo testo ekstra tanko, obseg pa nekje velike pice v sloveniji (halo, sej nismo v ameriki haha). Kljub temu se po končanem bajsanju sam še naslonva na stol in nemo obsediva. Matr tole je pa bla zadnja večerja v stilu!

Plačava in se odkotaliva vsaka v svoj smer – Jasmin na vlak, js pa v hostel. *bruh, bruh*

Poraba denarja: Kosilo=9.90$, depozit za sobo=400$, večerja=14.50$; SKUPAJ = 424.4$

Čet 12.10.2017

Stanje pripravljenosti: jutro danes začenjam v izi. Z Jasmin sva zmenjeni šele ob 11, da se ona lahko v miru pripravi na odhod domov. Mene pa najprej čaka zajtrk in še nekaj dela za blog. ob pol 10 se počasi odpravim peške proti operi. Tam ugotovim, da me je klical Ross iz Earth Impact, moje nove službe.....jaooo k bi vedu, da sovražim govort po telefonu! Suck it up woman, it's for you'r job!! Kličem nazaj, k sreči se ne javi haha v tem času se mi že pridruži Jasmin. Odpraviva se proti najstarejšemu predelu mesta – The Rocks...na poti me spet kliče Ross... »Inhale, exhale, you got this!« Hello?! Blablablablabla, ok prav, da me hoče sam spomnt na jutrišnje uvajanje, kaj rabim sabo in kdaj se dobimo. Kul, see ya then! ....no vidš, da ni blo tko hudo...ahhhh tle bom očitno še velik nekih svojih strahov premagala :D midve se že lepo smestiva na hribčku v parku z norim pogledom na Harbour Bridge. Tam posediva se malo posončiva in kasneje nadaljujeva sprehod proti Darling Harbour, kjer si privoščiva kosilo. Počas bo že treba nazaj proti hostlu, saj mora Jas na letališče. :( pospremim jo na železniško postajo kjer se posloviva...ona se nato odvlakca proti »domu«, jaz pa raziskovat še nevidene dele mesta....Market v China Townu

....poln stojnic z vso mogočo kitajsko kramo hahaha česa vse pa ti ne prodajajo ajjjj, uč vržem še na kitajski supermarket (svašta, ene stvari so prov bizarne!!) in pičim proti domu. And I'm all alone! Zdej pa re sne vem kaj nej sama s sabo....ahhhhh ja, še ena slaba stran selitve v tujino, polno folka okol tebe, ampak brez prjatlov in družine se definitivno počutiš osamljeno....bolš da bodo jutr na uvajanju kakšni kul ljudje! :)

Poraba denarja: kosilo in ostanki za večerjo=9.90$; SKUPAJ = 9.90$

Pet 13.10.2017

Stanje pripravljenosti: petek 13! Dopoldne začnem umirjeno z zajtrkom in pripravami na uvajanje v novo službo. To bo še zanimivo! :) Ves čas se prepričujem, da je dobro, da sprobam še kaj drugega kot že klasično in ustaljeno delo z otroki, v čemer sm že od kar sem prvič začela delati pred dooolgimi leti :D mislm, treba bo sprobat ane, če ne probaš, ne veš. Si mislm....v primeru, da bom zelo pogrešala učenje in delo z otroki, bom pa točno vedela, da je to nekaj v čemer se vidim in kar želim početi. Makes sense? Does to me :) že hodim proti glavni pisarni Earth Impact-a. Zopet izpolnim predstavitveni list in se pridružim ostalim 6 kandidatom, ki so danes na uvajanju. 3 tujke (poleg mene še Nemka in Švedinja) ter 4 domačini (trije Avstralci in en sosed z Nove Zelandije, po imenu in izgledu pravi Maor! :p). Začnemo s predstavitvijo vseh zbranih vključno z mentorjem; ta je Britanec, ki je v Avstraliji že 4 leta in pravi, da je začel svojo pot točno tu kjer smo zdaj mi...z vsemi birokratskimi zadevami, obrazci, pokojninskim skladom, davkih in pogodbo. Huh, nč se ne špara model, glih tok, da nas ni zametov s papirji! Na hitro gremo še čez pravila, kako se obnašati, ko nosiš uniformo in predstavljaš firmo, kaj obleči in podobno. Pogledamo še prispevek o organizaciji za katero bomo dejansko delali – Plan International in hvala bogu...pavza za kosilo! Nič ne odlašamo, sam da se najemo, nas že čaka drugi del uvajanja – imitacija terena. Mal igre vlog hihi. Učimo se kako izpeljat pogovor od uvoda do zaključka, kako se držati, kretnje z rokami, glasnost in ton govora, kje stati, katere tehnike »prodaje« uporabiti in ostalo, da bomo ja uspešno prišli do zaključka in donacije. Mentor navije musko, mi pa v parih vadimo pogovor na teren in skušamo preglasiti ozadje – pravi Ross, da je to zato, ker te zunaj itak vedno nekje dobi, kar moraš preglasit – kosilnica, avto al pa gasilska sirena haha tole bo res še neki zanimivga :D po dobrih petih urah uvajanja smo približno 5% ready za pravo delo...sej ni panike, mamo še cel vikend da zvadmo, začnemo šele v pondelk. Ha-ha. Še dobr, da bomo vsaj prvi teden spremljali vsak svojega mentorja in se učili na licu mesta...bolš da, k ne vem, če so moji možgani že zmožni v angleščini hitro sprocesirat in odreagirat v nepredvidljivi situaciji v pogovoru haha Btw od pasu navzdol mormo bit v črnem...tut čevlji! Pismu, zakaj nikol nism marala črnih tenisk, zdej jih morm it pa kupt! -.- a ne vejo, da je multi colour the new black?! Anyways, upam, da bo tole šlo kot treba. No, če ne, se bom pa mal naučila glumit...big deal. :D popoldne se odpravim na sproščujoč sprehod po centru, da si odsedim zasedeno guzico. Mal mam časa za razmislek...počutm se kot da sm tukej že najmanj sto let :o ...ni kej, odločitev, da se preseliš tok daleč in na neznano lokacijo s sabo prinese tudi veliko mero osamljenosti. Kdaj paše mal samote, v enih momentih si pa res želiš smo, da bi vidu vsaj kašno poznano osebo, kaj šele družino in bestije bajske. Al neke ljudi že spoznavaš pa to, sam ti definitivno ne morjo nadomestit enga kvalitetnega pogovora z nekom, k te pozna. Sej veš, »kva je pa dans lepo vreme...«, »ej ti, a greš dans kej na plažo, al uno znamenitost pogledat?«, »ej a se dobimo na night noodle marketu pa rečemo kašno o čist random stvareh?« .......the price you pay :) sej vem, da bo s časom lažje. VSAK začetek JE težak, pa naj si še tko lažemo v faco, da u bistvu ni. Ampak zadeve se bodo poklopile, družba bo že pršla, pol pa januarja sploh ne bom hotla drugam! Daj času čas pravjo...kdo že?! Aja, mogoče tut ne bi škodlo, da sm mal manj people hejtr pa se dejansko spravm kam koga spoznat???? BUT WHYYY :( hahaha a se sam men zdi, al dan dans 90% folka »druženje« enači samo z žuranjem in zapijanjem, dan za dnem in noč za nočjo? Because it sure seems like it...mogoče pa sam js živim v paralelni univerzi pa sm ponesreči obkrožena sam s takimi....pol sm pa js čudaška pa nedružabna. Sori k grem spat ob 10.

TO TO LIST:
be less people hater!!!!!

Končno sm si kupla nov zvežček za dnevne zapise. Tak ful lep, čist zame, pa še na razprodaji je bil – names 5$, 3$, bargain!! Za večerjo sm si kupila še vrečko brokolija, k ga bom sam fliknla v ostanke riža od kosila #savingmoney al, če sem bom pa kej naučila tle, je pa uporabljanje mikrovalovke. Zaenkrat nism še nč zapalila al pa vrgla v zrak *self high five* in ja, prov vidš, doma nimamo mikrovalovke, ker je ne rabimo! Caret sostanovalec se spet norčuje, ker me vsak večer vid na kompu...prav, če pišem domačo nalogo...hahahaha že dolg ne veeeeč, yaaaas! Glih majo tipi razpravo o klimi v naši sobi, je sosedu čist zmočila postlo, ker je iz nje kapljalo. Vsi so si enotni, da definitivno te nočitve ne bo plačov – je že res, postlo ma čist mokro...hahaha ne morm si kej kot pa da se smejim njihovi razpravi...pa ne temi ampak načinu, tonu in naglasu govora hahah Britanci :D nč, treba bo zaklučt z domačo nalogo...jutr me čaka še zadnji delovni dan v Proteiniju :(

Poraba denarja: kosilo=10$, rokovnik=3$, večerja=2$; SKUPAJ = 15$

Sob 14.10.2017

Stanje pripravljenosti: službo dans začnem šele ob 10 zato si jutro valda vzamem čist na izi...sej je le nedelja! :) počasa pozajtrkujem in se pripravim na odhod. V kafiču ne čutm neke posebne napetosti al pa zamer s strani Megan, ker sem jo »pustila na cedilu«. Spet mamo tok dela, da sam letamo gor pa dol...pucamo, neskončno posode, neskončno hrane...cela norija. Mislm, če ne druzga, me bo ta izkušnja zihr naučila kako se hitr obrnt. Spet sm nrdila par smoothijev in pobrala PAR (!!!) naročil. Glih, k sm se navadla, pa odhajam...mi je res kr žal, da ne morm več tle delat -.- Na konc spečm še bananin kruhek, nrdim pire iz sladkega krompirja in falafle. Overall, vse smo izmučene ampak še ena dobro speljana sobota za nami! Predn smuknem čez vrata se še mal zagovorim z Megan. Tazadno kar si želim je, da bi si kej slabga mislna o men, zato se ji še enkrat opravičm in obrazložim zadevo. Na moje presenečenje je odziv čist neki druzga kar sm prčakvala...prav, da čist razume in da s tem, ko da možnost enmu backpackerju tako k sm js, točno ve v kaj se spušča in da je velika vrjetnost, da ne ostaneš za dolg. Huh. Še dobr. U bistvu me še pros, če lahko pridem še naslednji vikend, ker nima pokrite te izmene...JA DDDDD!! kadar čš, valda da pridm :) no pa se bodo zadeve počas začele poklapljat.......v hostlu se sam še fliknem na postlo in obsedim. Tisti k me dobr poznajo bodo točno vedl kaj se mi še motalo po glavi......kaj pa večerja?? Hahaha na hitr se odločm....Night noodle market....men res ni pomoči. Ampak dans nism še nč zapravla tko da si laho zdej prvoščm hahaha  zunej dežuje...še univerzum mi hoče preprečt to nespametno in potrošno odločitev, a js se ne dam! :D čez dobrih 20min, že stojim v vrsti za Puffle in dež poneha. Daša: 1 – Univerzum: 0! Vrsta se počas premika....no sej mogoče bom čez kašne pol ure glih pršla do svojga korejskega sirovo jajčnega vaflja s korejskim pohanim pickom. Mmmmm *.*

S svojo prelestno večerjo se tako sprehajam po marketu...deležna sem številnih poželjivih pogledov....in si mislm, k bi blo tko kdaj še kadar nimam hrane v roki!!! Hahaha (not)kidding :D sej sm se kr hitr spokala ven, da ne bi »ponesreč« še v kašno vrsto zavila...tole bo čist dost za dans. Zdej pa šibam nazaj pakirat, spet dežuje.

JUTR SE KONČNO SELIM!!!!!! Wopwopwopwopwopwopwop

Poraba denarja: večerja=16$; SKUPAJ = 16$

Lupčkii vsem!! <3 

P.s. klikni TU, za predhodnji prispevek!