Current status: UNemployed

Daily updates no more!

Ker mi čas enostavno ni več dopuščal dnevnega beleženja dogodkov in predvsem zato, ker sem bla že tok v zaostanku s pisanjem, sem se odločila, da opustim bloge na varjanto dnevnika. No pa moji “spomin k zlata ribica” možgani so tut dodal svoj del k tej odločitvi. Anyways, nč bat, blog bo še vedno v teku, samo v mal manj strukturirani obliki :D

Prejšn tedn v pondelk (30.10.) sem uradno vložila odpoved! YAAAS! Roxy me je seveda probala prepričat v to, da vztrajam vsaj še en teden, pa ji nikakor nism mogla dopovedat, da še en teden u resnici pomen še dva, zaradi tedenskega odpovednega roka (če ga ne daš, plačaš 250$). Majkemi, da je šla na use ali nič s prepričvanjem do te mere, da je potegnila svojo meneđersko karto vn in me probala prepričat, da mene edino iz naše ekipe dejansko vid kot bodočo meneđerko...al nism mogla kej, da se ne bi mal nasmejala :D ni varjante...sej ni problem v tem, da mislm, da ne zmorem....ampak js NOČEM in pika. I’m done with this shit! :D no, ko je končno vidla, da me ne bo premaknla, se je sprjaznla in odnehala. Seveda sm mogla potem še na “sestank” s taglavno, kjer mi je povedala, da je moj zadnji delovni dan PETEEEEK (sam še 5 dniiiii!!!!) in da hoče vidt, da vseeno rada prihajam na delo, da sem 100% na delu in da opravljam vse kot je treba...ja fajn, no pressure, zdej mam pa še to na grbi, da se bom sekirala, kako morm dobit usaj eno donacijo, da ne bodo mislni, da zabušavam. Podpišem obrazec za odpovedni rok in voila I’m almost a free elf now!! Mislm, da ne rabm omenjat kako je blo na delu haha tokrat smo mel teren k San Francisco...gor pa dol pa gor pa dol...hiše pa tut k v krošnjah dreves... leg day every day! Sej, al se spravš premagat tistih 50 stopnic do gor, sam k pridš do vrat in vidš nalepko “do not knock”, bi se pa kr vrgu dol v globino iz verande....da ne omenjam, ko delaš obhod in pozabiš, pa se znajdeš pred to isto hišo, ampak, ker je ni na tvojem seznamu potrkanih, se spet hrabro podaš v boj...just to see the “do not knock” sticker one more time. Pol pa sam še jokaš. Mislm, da se mi je to v celem tednu zgodilo ene 5x. Prvo donacijo v tednu sem dobila v torek. Pol mi je mal odleglo in se nism več počutila tko pod pritiskom. Ok, vsaj eno mam. In pol do petka nič...pa sm spet postal živčna...kaj pa če; me ne bodo plačal?!?! Me bodo še pred petkom odpikal?! Oh the joys of over thinking everything. :)  no mi je uspelo še prlezt do petka. Majkemi, da sm komej čakala ta dan. Čeprov po drugi strani mi je blo pa z vsako vožnjo na lokacijo in nazaj težje, ker sem gruntala samo še o tem kako ne bom več vsakodnevno preživljala časa z vsemi idioti iz moje ekipe, k so mi vedno polepšal dan in nrdil delo za odtenk lažje...v petek sm bla prov žalostna, sploh, ko so mi vsi rekl, naj ostanem...priznam, da sem razmišlala, bi, ne bi, bi, ne bi..BIIIIIIIII???? Pol sm šla pa še zadnjič na teren...in odločitev je padla. NO MORE, NEVER EVER AGAIN!!! haha sem se pa potrudila in za zadnji delovni dan že na vsezgodej zjutrej spekla muffine za celo ekipco, k so mi btw fantastično ratal in so jih razgrabil! Poleg tega sem dobila še zadnjo donacijo in si res ne bi mogla želet boljšega zaključka. Hvala univerzumu za tako posrano kariero trkanja ljudem na vrata in zbiranja donacij. At least I did save five children’s lives! *.* no priznam pa tut to, da sm občasno mal zabušavala hihi ampak, kdo pa ni! ;)

V soboto sem izkoristla še zadnje službeno ekipno druženje. Po izmeni v kafiču so me  punce pobrale in smo šle proti Olympic Parku na odbojkarsko tekmo gledat enega od naših sodelavcev. Prvič, ker je blo tekmovanje menda na državni ravni al kva, smo dale 10$ za vstopnico. Drugič, na vhodu na tribuno ni blo žive duše, k bi to vstopnico dejansko prečekirala. Tretjič, Brandon sploh ni igrov, še za sekundo, ga ni blo v igri. Četrtič, to je bla najslabša tekma odbojke kar sem jih vidla v lajfu. And there goes my 10 bucks, right out the window. Pol smo šle pa z Roxy in Ronnie še na večerjo - pice že sto let nism jedla, pa še košček nutelline pice, k jo je naročila Roxy, po tem, ko je cel opopoldne težila, kako se mora nujno spet spravt v formo....on Monday, she says (sej zato sem ji pa v pondelk, kot malo zahvalno darilce prnesla carrot sticks and beetroot hummus hahaha she loved it) haha

Končno se v nedeljo zvečer NE tolčem po glavi zakaj morm u fakin službo naslednje jutro in rajš uživam večer v dobri družbi in dobri HRANI – spet. Haha it’s weekend, social calories don’t count. Z Melti sva raziskovali Newtown, hipsterski predel Sydneya z nešteto kafiči, restavracijami in second hand trgovinami. Naju je prepričala indijska restavracija, za sladičko pa “mal” čokolade v Max Brennerju (če že v Nyc nism pršla do njega!).

Ponedeljek....moj prvi “prost” dan po kašnem mescu bi rekla. Aaaaa! Sicer sem mogla v pisarno odnest še vse službene zadeve (iPad, majčko, kapo itd.) in podpisat uradni odhod iz firme. Valda sm se mal še zadržala v sobi za druženje in počvekala s kolegi...dokler do mene ni pristopu eden glavnih menedžerjev in me vprašov, če čakam na koga posebnega...sm rekla nop, sam mal še uživam zadnje momente z ekipco. Pa mi prav model, ja potem te bom pa kr mogu prost, da odideš, ker bomo kmal začel z uvajanjem (čez 10 minut haha)...fakinhel, ni panike, se že pokam. OFFICIALLY, DOBBY IS A FREE ELF! :D sonce ga seka, js sm končno čez dan frej in ni vrag, da ne grem (spet) mal po mestu. Paše, res paše! Sredi tedna se mi je končno uspelo dobit še z Anjo, po naključju, sva se usklajeno oblekli, ugotovili, da je tut ona iz Novega mesta in v celem popoldnevu, ki sva ga preživele skupej, sva bli deležni še čist preveč ostalih sumljivih naključji...haha Anja, hvala, da si si vzela čas! Ko se vrneš v Sydney, greva pa še na kakšno kosilo! :)

Sej veselje ni trajalo dolgo, ker bo treba kr hitr najt novo službo. Še dobr, da sem vsaj za vikende še v kafiču in mi ni treba skrbet, da si ne bi mogla pokrit najemnine in hrane.  Ves čas sem zagonila za to, da sem spet, kot na začetku, hodila po mestu in razdajala CVje po kafičih. Ker nimam RSA dovoljenja (za strežbo alkohola, k stane približno 100$), bom mogla najt nekej v običnih kafičih in ne restavracijah/barih. Al pa bilokje drugje!! Current status: unemployed. Yas! Cel tedn sm iskala place kam bi še lahko odnesla CV. Hejtam, k rečejo kul, pust nam življenjepis pa te pokličemo. ZIHR?! Napadla sm tut Gumtree spletno stran in vse kar sm dobila je to, da sta me dva placa kamor sm poslala prošnjo, začela followat na Instagramu. WTF?!?! Mela sm sicer že en intervju v Dessert baru Bay Vista (le poinstagramejte, omg!!!), took sm se veselila, da bi lahko delala tam ampak k so mi povedal, da je sam 16$ na uro, me je pa kr minilo :( Tko da do tega momenta še nč sreče z novo službo. Sm pa usaj vidla še eno novo okrožje mesta...Parramatta, kamor sem šla na intervju...fuuul lušno in fuuul živahno. Prec bi živela tam, če ne bi mela tok kul cimrov doma, k so prooov veseli, da sm končno popoldne in proti večeru doma, da lahko kakšno rečemo. :)

V petek sm bla zmenjena s puncami iz prejšnje družbe v baru kamor smo šli vedno na Friday night drinks...Louise me je počakala zunej in sva šle skup v družbo. Kaj je blo luštno spet vidt znane obraze! Tok smo mele za prediskutirat, da kr nismo utihnle. Ronnie je v tem času postala še meneđerka svoje lastne ekipe tko da je naša oriđinal ekipca čist razpadla. V momentu, ko nism bla obkrožena s kolegi, do mene pristop glavna meneđerka...”joj veš za v prihodnje ti povem, da ne smeš več pridt sm, v našo družbo, ker to je še vedno službeno druženje tko da žou ne morš bit zravn.” Hahaha sej nism vedla, kako nej se odzovem. Amm kaj, v "javnosti popolnoma odprt bar" pravš, da ne smem več pridt? :D ti so čist usekani. Še dobr, da sm se jih losala.

Sobota je bla spet rezervirana za večerno druženje z Melti...tokrat sva odpujsale v Glebe, še eno hipstersko področje Sydneya kašnih 10 min hoje od mojega doma...tle majo v italjanskih restavracijah naše pičiče kot appetizer...žou niso isti brez rozike, predvsem pa brez mojih bajskov <3

Večer sva itak zaključile v stilu, chillirale sva ga v Central parku, za vogalom od mojga stanovanja, kjer dejansko sploh še nism mela možnosti uživat, ker sm vedno delala!!! Privoščle sva si največjo porcijo sladoleda ever, it was too much even for me!! Pol sva pa sklenile pakt, da od zdej naprej greva sam še po zdravih kafičih na večerjo in brez sladic (razn ob posebnih priložnostih...mogoče, ko dobim službo haha). 

Anyways, počasi sm se prvadla na življenje v Sydneyu in lahko rečem, da je vse stokrat lažje zdej, ko sem si našla nek krog prijateljev s katerimi lahko preživim svoj na novo pridobljen PROSTI ČAS!! :D aja pa še vreme se počas reeeees preveša v poletno, kratke hlače so zun, majce brez rokav glih tko, smrekce in bunkice so pa tut že po vseh trgovinah in šoping centrih razstavljene...Christmas is coming! :D

Do naslednjič pa......čaubau from Down Under! ;)




p.s. ne veš, kaj se je dogajalo prejšnji teden? Prečekiraj TUKAJ! :)

"Congratulations, you have been successful in the interview..."

Pon. 9.10.2017

Stanje pripravljenosti: Prvi frej dan! Wiiii, čeprav sem ga začela že zgodaj, saj me dopoldne čaka intervju za delo v organizaciji, ki pomaga dobrodelnim ustanovam zbirati sredstva – torej služba od mene zahteva, da pridobim čim več donacij...glede na moje Neizkušnje, bi bla tale kr zanimiva haha »intervju« traja eno uro. Da ne bo kdo mislu, nism sedela ena na ena z direktorjem, ki me je eno uro izpraševal vprašanja tipa »zakaj pa ti misliš, da bi bila dobra za to delo?«...skupaj z ostalimi prijavljenimi se posedemo v pisarno kjer nas sprejme direktor organizacije Earth Impact. Ta nam razloži kako podjetje deluje, kakšna so načela, kaj služba od nas zahteva in ostale podrobnosti. Pravi, da se vsak teden družijo z zaposlenimi, organizirajo road tripe po državi in družabne dogodke. Seveda so tu še bonusi za tiste, ki dobro delajo in so prizadevni. Zveni super. Potem vsak deli nekaj dejstev o sebi, izkušnjah in odgovori na par njegovih vprašanj. Na koncu pove, da nam sporoči do četrtka, če smo bili uspešni in kdaj lahko začnemo z uvajanjem. Ok, po pravici ne pričakujem ničesar....zato kar pičim proti Bondi Beachu, kjer sem zmenjena z Jasmin, da preživiva ta krasen sončen in topel dan na plaži! #lajf ...kasneje se nam pridružijo še fantje, Pakdat spet pripelje novega prijatelja haha al se naš skupni chat na Fb kar širi in širi :) voda je še vedno mrzla, zato se kljub Jasmininem prepričevanju ne odločim za skok v morje...

Popoldne se počasi spokamo nazaj proti centru. Jaz sem zmenjena z Argentinotom, da se oglasim v stanovanju in mu predam polog za sobo. Pa se mi model ne oglasi. Ha, dobr. Dobim sms sporočilo...Earth Impact: »congratulations, you have been successful and are hired. Come for training tomorrow or Friday and start work right after that.« WHAT?!?! Čist sm zmedena. A kr tko?! Mislm, ne me narobe razumet...plača bo solidna, plus če mi rata dobr delat dobim kr precej bonusov, pa še ful time je.... sam...kaj pa Proteini??  Kaj bom pa Megan rekla zdej?? A naj sploh sprejmem nov job? Ok tut fantje in Jasmin se strinjajo , da bo služba za več keša boljša izbira tako da se kar lotim sestavljanja smsa za Megan. Probam čim bolj razložit situacijo in upam, da bo razumela, da je moja prioriteta trenutno dindin in da bo ful time job boljš zame. Ponudim se, da še vedno lahko delam vikende, če bi me rabila, saj bi si tudi sama to želela! Prov bed se počutm, da sm jo tko skenslala po fakin tred pravih delovnih dneh! :o a se to sploh lahko? Haha Nimam kej...držim pesti, da bo razumela in sprejela mojo odločitev. Vrnemo se v center, Argentino se mi pa še kr ne javlja....nč pol mu pa ne bom dans nesla keša! Se odločimo, da gremo na večerjo....ja spet na Noodle market...don't judge! I'm such a bad person ahahah, ne zdej pa res zadnjič zadnjič!! Tokrat po tehtnem razmisleku vzamem Pad Sew eew nudle...ooooo nebesa!! Sej glih k se lepo najemo, je že ura tok, da je treba počas proti domu (babiceee, spanje ob 10!) poslovimo se do jutri, ko nas čaka en nor dan...Glih tok, da ne tečem proti hostlu, ker tok piha in me tko zebe! Aaaaaah, komej čakam en vroč tuš zdele *.*....HAAAA the joke's on you woman! Nema tople vode zate danes ha-ha-ha. :( tko, če se že v morje nis hotla namočt, si pa zdej dobila cold shower. Shock.

Poraba denarja: kosilo= 9.90$, večerja=12$; SKUPAJ = 21$

Tor 10.10.2017

Stanje pripravljenosti: aaaaaaa končno!!!! Danes se pokamo proti Featherdale wildlife parku kakšno slabo urco stran od Sydneya. Vsi smo že na trnih, ker bomo končno v živo spoznali prave avstralske živalice...kengurujčke, wallabije, KOALE...!!! Ob 9 smo zmenjeni na centralni postaji iz kjer se z vlakom podamo proti parku. Začuda ni nobene gužve za vstop. Plačamo, vzamemo hrano za kengurujčke in že smo na pragu...

takoj iz prve nas pričakajo wallabiji, leni vombati in številne vrste ptic (ki ob malih kengurujčkih itak nikogar niso zanimale). Čist noro je, da wallabiji kar tako prosto skakljajo okoli, pridejo do tebe, se pustijo božat in si kar sami s tačkami postrežejo s hrano iz tvojega kozarčka. Mislm, da ni treba izgubljat besed o tem kako smo že po prvih 2 minutah nrdili tisoč slik. 

Al smo k otročki v trgovini s (pravimi) igračkami! Nadaljujemo sprehod po parku in smo že pri KOALAAH!!! Iiiiiii, za dodatnih 25$ se lahko z eno tudi slikaš, jo pobožaš, le v naročje je morš vzet. :( vseeno, nepozabno! Božala sem pravo koaloo, kako so mehkee, ko igračke!!! Paznica v ogradi nam razloži par dejstev o koalicah; spijo tudi po 20 ur na dan, vmes se malo zbudijo, pomalicajo in to je to...od ne vem koliko stotih vrst bambusa te zbirčne Metke jejo samo kakšnih 20, pa še to samo drobne mehke zelene listke, ostalo pa fliknejo stran! 

Haha po tem nepozabnem doživetju se odpravimo na naslednjo postajo...še več kengurujev in wallabijev, ki se prosto šetajo okoli in sam, da zagleda lonček v tvojih rokah, že priskaklja do tebe te zgrabi za roko ali lonček dejansko potegne proti sebi. hihihi Prov čudno mi je, da niso bajski, k pr vsakem mal pomalčkajo! :o vidmo še vombatke in quoko (najsrečnejšo živalico na svetu!)

Pot nas vodi še mimo pingvinčkov in ptic do tasmanskega vraga...avtohtone vrste živali, ki živi samo, ne boste verjeli, na Tasmaniji! Tale se kr ni hotu ustavt za fotko, no pa itak ni najlepša stvar na svetu tko da nč hudga :D

slišmo, da se na sredini parka glih pripravlja predstavitev krokodila...že tečemo! Paznica nam razloži par zadev o teh norih živalih in nam pripravi mali šov – pokaže, kako se požene za hrano na kopno in kako po hrano skoči iz vode! Wau...ne bi si želela tegale srečat kje u živo :o 

v parku tako lahko vidiš še dingote, emuje in se več kengurujev. Po tem, ko nam en skor pobegne iz ograde (thanks to Jasmin haha še dobr, da majo dvojna vrata in dvojne ograde haha), se razgledamo še med plazilci, vidimo varane in papige ter si privoščimo malčko! 

Pred odhodom domov je pa itak obvezen obhod po trgovini s spominki. Waaaa, polni navdušenja in lepih vtisov se odvlakcamo nazaj proti mestu in po poti kar ne mormo nehat razpravljat o tem doživetju haha očitno je, da smo čist adijo!

Po vrnitvi v center se fanta in Jasmin ustavijo v hostlu, da odložijo stvari nato pa se podamo proti obali....na palačinke!!! Wopwop slabih 45min hoje kasneje smo si jih res že pošteno zaslužili...tole je eden boljših placov v Sydneyu in precej priljubljen kafič po prežurani noči, saj so odprti 24/7!! Because why not pancakes at 4 am. :D itak smo rabil glih pol ure, da smo se dejansko odločil kaj želimo in naročil....in absolutno tale bombastična poslastica ni razočarala! Njamaaa

Jasmin in Pakdat se odbajsata nazaj proti hostlu, jaz pa se z Willom in Ashem odpravim na sprehod čez Harbour Bridge. Če bi bilo vreme lepše, bi bil tale pogled iz mosta še bolj neverjeten. Wau. Google maps oceni, da nam bo sprehod čez uzel približno uro in pol....js ne vem čez ker most stric google hod, ampak mi smo ga prehodili v točno 18minutah ležerne hoje. What?? Nč, to bo to za danes, sam upam, da bo še kej tople vode, ko pripešačim nazaj v hostel...

Poraba denarja: OPAL=20$, Featherdale park=25$ (s popustom), slikanje s koalo=25$, kosilo=6$, palačinke=12$, večerja=3$; SKUPAJ = 91$

Sre 11.11.2017

Stanje pripravljenosti: aaaa Pakdat je danes odšel v Adelaide, Jasmin jutri odhaja, kaj bom pa zdeeeej??? Spet brez prjatlov :( ker je Jasminin zadnji cel dan, ga preživiva skupaj še z nekaj dekleti iz njenega hostla in se odpravimo v bližnji šoping center. Počasa že delam seznam stvari, ki jih moram kupit za novo sobooooo! Btw glih sm plačala polog in končno je soba zares moja! Dan selitve – nedeljaaa! Po lahkem kosilu se ostala dekleta odpravijo nazaj proti hostlu, midve z J pa še malo okol. Zavijeva v Sephoro, Mac sva raje izpustili, ker bi drugač tam pustila glih ves svoj keš.......na poti nazaj proti centru mi kočno odgovori Megan iz Proteini Cafeja...pravi, da razume mojo situacijo s službo in da ni panike, če bi pa vseeno lahko prišla delat še v soboto...JA VALDA! Huh, se mi je kr kamen odvalil od srca....še vedno mi je prov bed, da sm jo tko skenslala, al mi je glih ratalo ušeč delat tam :o the thins we do for (more) money! :o torej v petek začnem z uvajanjem v novo službo, v soboto še oddelam v Proteiniju, v nedeljo pa selitev! Ni kej, pester vikend bo! Jasmin v hostlu odloži nakupljene stvari, nakar se kar na mestu odločiva, da se odpraviva ven na zadnjo večerjo...strica googla vprašava o najboljših placih za jest v mestu...Caffe Roma. Priročno čisto blizu mojega hostla tako da pot na noge pa pešaka, itak odprejo šele ob 6. Torej se nama nič pretirano ne mudi, nobena od naju niti ni še pretirano lačna. Tako se ustaviva na parih mestih po poti in v ležernem tempu premagujeva Sydneyske hribe. V restavraciji se pojaviva par minut po odprtju, tam pa že precej ljudi. Že mora bit dobra! Že v naprej sva si vse splanirali s čim se bova razvajali in si dobrote tokrat delili, predvsem, da prišparava pri dragocenih dindinih. Najprej se odločiva za garlic pizza bread...vse kar mu manjka je še dobra mocarelca po vrhu pa bi imeli ene fantastične pičiče! 

Za sladičko pa Pizza ala Nutella....a je lahko še kej boljšega kot nutella na pica kruhu?!?!?! Sploh ne bom zgubljala besed, rajš prpopam slikce :D naj vas ne prestraši »velikost«, ker je bilo testo ekstra tanko, obseg pa nekje velike pice v sloveniji (halo, sej nismo v ameriki haha). Kljub temu se po končanem bajsanju sam še naslonva na stol in nemo obsediva. Matr tole je pa bla zadnja večerja v stilu!

Plačava in se odkotaliva vsaka v svoj smer – Jasmin na vlak, js pa v hostel. *bruh, bruh*

Poraba denarja: Kosilo=9.90$, depozit za sobo=400$, večerja=14.50$; SKUPAJ = 424.4$

Čet 12.10.2017

Stanje pripravljenosti: jutro danes začenjam v izi. Z Jasmin sva zmenjeni šele ob 11, da se ona lahko v miru pripravi na odhod domov. Mene pa najprej čaka zajtrk in še nekaj dela za blog. ob pol 10 se počasi odpravim peške proti operi. Tam ugotovim, da me je klical Ross iz Earth Impact, moje nove službe.....jaooo k bi vedu, da sovražim govort po telefonu! Suck it up woman, it's for you'r job!! Kličem nazaj, k sreči se ne javi haha v tem času se mi že pridruži Jasmin. Odpraviva se proti najstarejšemu predelu mesta – The Rocks...na poti me spet kliče Ross... »Inhale, exhale, you got this!« Hello?! Blablablablabla, ok prav, da me hoče sam spomnt na jutrišnje uvajanje, kaj rabim sabo in kdaj se dobimo. Kul, see ya then! ....no vidš, da ni blo tko hudo...ahhhh tle bom očitno še velik nekih svojih strahov premagala :D midve se že lepo smestiva na hribčku v parku z norim pogledom na Harbour Bridge. Tam posediva se malo posončiva in kasneje nadaljujeva sprehod proti Darling Harbour, kjer si privoščiva kosilo. Počas bo že treba nazaj proti hostlu, saj mora Jas na letališče. :( pospremim jo na železniško postajo kjer se posloviva...ona se nato odvlakca proti »domu«, jaz pa raziskovat še nevidene dele mesta....Market v China Townu

....poln stojnic z vso mogočo kitajsko kramo hahaha česa vse pa ti ne prodajajo ajjjj, uč vržem še na kitajski supermarket (svašta, ene stvari so prov bizarne!!) in pičim proti domu. And I'm all alone! Zdej pa re sne vem kaj nej sama s sabo....ahhhhh ja, še ena slaba stran selitve v tujino, polno folka okol tebe, ampak brez prjatlov in družine se definitivno počutiš osamljeno....bolš da bodo jutr na uvajanju kakšni kul ljudje! :)

Poraba denarja: kosilo in ostanki za večerjo=9.90$; SKUPAJ = 9.90$

Pet 13.10.2017

Stanje pripravljenosti: petek 13! Dopoldne začnem umirjeno z zajtrkom in pripravami na uvajanje v novo službo. To bo še zanimivo! :) Ves čas se prepričujem, da je dobro, da sprobam še kaj drugega kot že klasično in ustaljeno delo z otroki, v čemer sm že od kar sem prvič začela delati pred dooolgimi leti :D mislm, treba bo sprobat ane, če ne probaš, ne veš. Si mislm....v primeru, da bom zelo pogrešala učenje in delo z otroki, bom pa točno vedela, da je to nekaj v čemer se vidim in kar želim početi. Makes sense? Does to me :) že hodim proti glavni pisarni Earth Impact-a. Zopet izpolnim predstavitveni list in se pridružim ostalim 6 kandidatom, ki so danes na uvajanju. 3 tujke (poleg mene še Nemka in Švedinja) ter 4 domačini (trije Avstralci in en sosed z Nove Zelandije, po imenu in izgledu pravi Maor! :p). Začnemo s predstavitvijo vseh zbranih vključno z mentorjem; ta je Britanec, ki je v Avstraliji že 4 leta in pravi, da je začel svojo pot točno tu kjer smo zdaj mi...z vsemi birokratskimi zadevami, obrazci, pokojninskim skladom, davkih in pogodbo. Huh, nč se ne špara model, glih tok, da nas ni zametov s papirji! Na hitro gremo še čez pravila, kako se obnašati, ko nosiš uniformo in predstavljaš firmo, kaj obleči in podobno. Pogledamo še prispevek o organizaciji za katero bomo dejansko delali – Plan International in hvala bogu...pavza za kosilo! Nič ne odlašamo, sam da se najemo, nas že čaka drugi del uvajanja – imitacija terena. Mal igre vlog hihi. Učimo se kako izpeljat pogovor od uvoda do zaključka, kako se držati, kretnje z rokami, glasnost in ton govora, kje stati, katere tehnike »prodaje« uporabiti in ostalo, da bomo ja uspešno prišli do zaključka in donacije. Mentor navije musko, mi pa v parih vadimo pogovor na teren in skušamo preglasiti ozadje – pravi Ross, da je to zato, ker te zunaj itak vedno nekje dobi, kar moraš preglasit – kosilnica, avto al pa gasilska sirena haha tole bo res še neki zanimivga :D po dobrih petih urah uvajanja smo približno 5% ready za pravo delo...sej ni panike, mamo še cel vikend da zvadmo, začnemo šele v pondelk. Ha-ha. Še dobr, da bomo vsaj prvi teden spremljali vsak svojega mentorja in se učili na licu mesta...bolš da, k ne vem, če so moji možgani že zmožni v angleščini hitro sprocesirat in odreagirat v nepredvidljivi situaciji v pogovoru haha Btw od pasu navzdol mormo bit v črnem...tut čevlji! Pismu, zakaj nikol nism marala črnih tenisk, zdej jih morm it pa kupt! -.- a ne vejo, da je multi colour the new black?! Anyways, upam, da bo tole šlo kot treba. No, če ne, se bom pa mal naučila glumit...big deal. :D popoldne se odpravim na sproščujoč sprehod po centru, da si odsedim zasedeno guzico. Mal mam časa za razmislek...počutm se kot da sm tukej že najmanj sto let :o ...ni kej, odločitev, da se preseliš tok daleč in na neznano lokacijo s sabo prinese tudi veliko mero osamljenosti. Kdaj paše mal samote, v enih momentih si pa res želiš smo, da bi vidu vsaj kašno poznano osebo, kaj šele družino in bestije bajske. Al neke ljudi že spoznavaš pa to, sam ti definitivno ne morjo nadomestit enga kvalitetnega pogovora z nekom, k te pozna. Sej veš, »kva je pa dans lepo vreme...«, »ej ti, a greš dans kej na plažo, al uno znamenitost pogledat?«, »ej a se dobimo na night noodle marketu pa rečemo kašno o čist random stvareh?« .......the price you pay :) sej vem, da bo s časom lažje. VSAK začetek JE težak, pa naj si še tko lažemo v faco, da u bistvu ni. Ampak zadeve se bodo poklopile, družba bo že pršla, pol pa januarja sploh ne bom hotla drugam! Daj času čas pravjo...kdo že?! Aja, mogoče tut ne bi škodlo, da sm mal manj people hejtr pa se dejansko spravm kam koga spoznat???? BUT WHYYY :( hahaha a se sam men zdi, al dan dans 90% folka »druženje« enači samo z žuranjem in zapijanjem, dan za dnem in noč za nočjo? Because it sure seems like it...mogoče pa sam js živim v paralelni univerzi pa sm ponesreči obkrožena sam s takimi....pol sm pa js čudaška pa nedružabna. Sori k grem spat ob 10.

TO TO LIST:
be less people hater!!!!!

Končno sm si kupla nov zvežček za dnevne zapise. Tak ful lep, čist zame, pa še na razprodaji je bil – names 5$, 3$, bargain!! Za večerjo sm si kupila še vrečko brokolija, k ga bom sam fliknla v ostanke riža od kosila #savingmoney al, če sem bom pa kej naučila tle, je pa uporabljanje mikrovalovke. Zaenkrat nism še nč zapalila al pa vrgla v zrak *self high five* in ja, prov vidš, doma nimamo mikrovalovke, ker je ne rabimo! Caret sostanovalec se spet norčuje, ker me vsak večer vid na kompu...prav, če pišem domačo nalogo...hahahaha že dolg ne veeeeč, yaaaas! Glih majo tipi razpravo o klimi v naši sobi, je sosedu čist zmočila postlo, ker je iz nje kapljalo. Vsi so si enotni, da definitivno te nočitve ne bo plačov – je že res, postlo ma čist mokro...hahaha ne morm si kej kot pa da se smejim njihovi razpravi...pa ne temi ampak načinu, tonu in naglasu govora hahah Britanci :D nč, treba bo zaklučt z domačo nalogo...jutr me čaka še zadnji delovni dan v Proteiniju :(

Poraba denarja: kosilo=10$, rokovnik=3$, večerja=2$; SKUPAJ = 15$

Sob 14.10.2017

Stanje pripravljenosti: službo dans začnem šele ob 10 zato si jutro valda vzamem čist na izi...sej je le nedelja! :) počasa pozajtrkujem in se pripravim na odhod. V kafiču ne čutm neke posebne napetosti al pa zamer s strani Megan, ker sem jo »pustila na cedilu«. Spet mamo tok dela, da sam letamo gor pa dol...pucamo, neskončno posode, neskončno hrane...cela norija. Mislm, če ne druzga, me bo ta izkušnja zihr naučila kako se hitr obrnt. Spet sm nrdila par smoothijev in pobrala PAR (!!!) naročil. Glih, k sm se navadla, pa odhajam...mi je res kr žal, da ne morm več tle delat -.- Na konc spečm še bananin kruhek, nrdim pire iz sladkega krompirja in falafle. Overall, vse smo izmučene ampak še ena dobro speljana sobota za nami! Predn smuknem čez vrata se še mal zagovorim z Megan. Tazadno kar si želim je, da bi si kej slabga mislna o men, zato se ji še enkrat opravičm in obrazložim zadevo. Na moje presenečenje je odziv čist neki druzga kar sm prčakvala...prav, da čist razume in da s tem, ko da možnost enmu backpackerju tako k sm js, točno ve v kaj se spušča in da je velika vrjetnost, da ne ostaneš za dolg. Huh. Še dobr. U bistvu me še pros, če lahko pridem še naslednji vikend, ker nima pokrite te izmene...JA DDDDD!! kadar čš, valda da pridm :) no pa se bodo zadeve počas začele poklapljat.......v hostlu se sam še fliknem na postlo in obsedim. Tisti k me dobr poznajo bodo točno vedl kaj se mi še motalo po glavi......kaj pa večerja?? Hahaha na hitr se odločm....Night noodle market....men res ni pomoči. Ampak dans nism še nč zapravla tko da si laho zdej prvoščm hahaha  zunej dežuje...še univerzum mi hoče preprečt to nespametno in potrošno odločitev, a js se ne dam! :D čez dobrih 20min, že stojim v vrsti za Puffle in dež poneha. Daša: 1 – Univerzum: 0! Vrsta se počas premika....no sej mogoče bom čez kašne pol ure glih pršla do svojga korejskega sirovo jajčnega vaflja s korejskim pohanim pickom. Mmmmm *.*

S svojo prelestno večerjo se tako sprehajam po marketu...deležna sem številnih poželjivih pogledov....in si mislm, k bi blo tko kdaj še kadar nimam hrane v roki!!! Hahaha (not)kidding :D sej sm se kr hitr spokala ven, da ne bi »ponesreč« še v kašno vrsto zavila...tole bo čist dost za dans. Zdej pa šibam nazaj pakirat, spet dežuje.

JUTR SE KONČNO SELIM!!!!!! Wopwopwopwopwopwopwop

Poraba denarja: večerja=16$; SKUPAJ = 16$

Lupčkii vsem!! <3 

P.s. klikni TU, za predhodnji prispevek!