Kaj nej rečm, definitivno sem preživela
preceeeej pester teden od mojega zadnjega zapisa. But before I forget...it's officially mangoooo season!!! 2 manga v velikosti moje glave...za 5$ HELL YEAH <3
Tokratno iskanje službe se je
izkazalo kot veliiiik bolj zahtevno od tistega v prvem tedenu mojega bivanja v
Sydney-u. Tekel je drugi teden, kar sem bila brez (redne) službe, v Proteiniju
sem še vedno uživala za vikend, ampak me je dolgčas čez teden začel precej
nervirat + gotta make some money! Priznam, da sem se kr mal ustrašla in “kaj pa če-ji” so spet prišli
na plano. K sreči so me cimri doma ves čas bodrili, da bo že pršla ena služba naokoli...enkrat! :o Prijavla
sem se na nešteto oglasov na Gummtree-ju, poslala biljon življenjepisov in “cover
letter-jev”, šla v precej trgovin in kafičev spraševat, če slučajno rabijo
koga...pa vedno isti odgovor – “seveda, pust nam CV, pa te pokličemo” FU!!! No v tistem trenutku sm bla hvaležna vsaj za
vreme, da nas je začelo razvajat s sončkom in kr visokimi temperaturami :)
No, potem pa v torek zvečer dobim klic –
stric Fred iz božične okraševalne agencije. “Long time no see! Are you still
looking for work??”.....ammmm JAAA!!! :o BUM, sreda ob 6:00 začnemo. Končnooo! Cela
vesela, niti mal me ni motilo, da bom mogla ustat ob 4:45 zjutri haha sam, da
sm dobila job....ampak, there’s always a BUT haha kljub temu, da zveni oh in
sploh, da za dnar okrašuješ smrekce in postavljaš dekoracije po ulcah
itd...exactly what I thought it will be. Oh well, you were wrong. Po tem, ko
smo vso konstrukcijo za smreko (mejte u mislih gigantsko umetno smreko) znosil
v kombi, vse škatle z okraski in ostalimi zadevami, smo se 1 uro fijakal do
Manly-ja, končne destinacije, kjer smo na konc tisto smreko tut postavl. Naj omenim,
da je bla ekipa v 80% sestavljena iz punc s 3 fanti. Tko da smo večino
fizičkega dela in dvigvanja opravle me + razen mene in še ene nove Estonke, so
ble use 18 letne Nemke, ki jim je blo usem tako težko razložit kako delo
poteka, kaj dejansko mormo me k sva nove nrdit itd. to, da so ves čas itak
pričale v Nemščini pa tut ni pripomoglo k temu, da se mi je usaj mal sanjalo
kaj se dogaja. Pol k smo raztovorl cel tovrnjak, smo mogle use tiste
umetne veje postavt na mesto, da je zgledala usaj približno naravna, cele
roke sm mela popraskane od tistih plastičnih iglc in izsušene od soli, k jo je
naneslo od morske vode – še od prejšnga leta haha no smreko smo sestavl v treh
delih, ker je bla prevelika za vse na enkrat pa še dvignjena je bla na podestu kašna dva
metra od tal. Spodnji del smo okrasil iz podesta. Pri prvem okrasku,
k sm ga nataknila na smreko me je šefe že napizdu kaj sm tko počasna, da mamo
nešteto okraskov za dat gor in da za vsazga porabm max 10 sekund ne pa 1
minuto...še dobr, da mi je kdo sploh povedov, kako se pravilno natakne tisto
stvar na vejo – ha, nop, očitno bi to mogla že sama od sebe vedt. Nemke spet
niso ble glih v pomoč in so delale svoje, če so pa slučajno opazile, da si mal
zmeden, si očitno niso mogle pomagat, da ne bi zavile z očmi in reees s težavo
pristopile in ti zlovoljno razložile zadevo. No po kašnih 6 urah dela, okraševanja in
sestavlanja smreke na čistem soncu wopwop smo se spokal v kombi in odpeljal
nazaj proti skladišču po novo rundo za drugo lokacijo. Vmes nas je čakalo še
organiziranje in spravljanje okraskov v skladišču, kjer s Helen (Estonka
novinka) spet nisva mele blage veze kaj se dogaja in nama ni preostalo druzga kot
da hodva za Nemkami k dva njihova cucka in čakava, kdaj bodo mogoče
spregovorile v Angleščini in nama dale kakšno navodilo kaj pa mogoče lahko
nrdiva. Okol pol 5 smo se končno odpravl na drugo (zadnjo) lokacijo. Mislm, da smo bli kr kašnih par ur pozni in smo tok hitel tam, še dobr, da je bla ta smreka
skor še enkrat manjša. Vseen smo zaključil okol pol 8 zvečer in se vrnil nazaj
na začetno točko ob 20:00 – you do the math, kolk ur dela je blo tole :D stric
Fred me je vprašal, če bi hotla delat še naprej...pa sm mu kr povedala, da tole
pa res ne bo šlo. Že res, da dobila precej dnarja (za tolk ur pa 6-7 dni na teden, pfew) sam hvala lepa, nism pršla v drug konc sveta zato,
da bom delala 14 ur na dan vsak dan... #byefelicia Lahko pa vsaj rečem, da sm pomagala okrasit
božično smreko na eni najbolj znanih in živahnih ulic v Sydneyu! Ha!
S Helen sva vseeno ostali v stiku, tut ona
se ni odločila za to, da ostane tam in je del tima, ki niti približno ne zna
dobr komunicirat na delu. Tko da sva obe nazaj med nezaposlenimi! High five sista! :D
V četrtek sm si sicer končno uspela zrihtat
še avstralsko zdravstveno kartico in
oddat nekej CVjev v parih kafičih in pekarnicah. Po celem tednu laufanja okol
in sredinem konkretnem fizičnem delu sm bla totalno izmučena in sem pozno
popoldne samo še sedela pred kompom in delala seznam kafičev
kamor še lahko nesem svoj življenjepis. Eden od njih je bil še odprt, pa sm se
kr na vrat na nos odločila, da grem tja. Bondi Wholefoods Surry Hills (check their instaaa <3), ki je dobrih 15min oddaljen od doma. Mal hitre hoje za konc
dneva, pa sm jih glih še ujela pri zapiranju..in še menedžerka je bla tam! Kul,
spregovorim par besed z njo in vprašam, če najemajo. Absolutno me je šokirala z
“DA”. Pustim svoj CV, ona pa mi zagotovi, da me pokliče. Mela sm dobr filing, ampak se nism hotla nč pretirano veselit. Takoj
naslednje jutro (petek) me presenet njen sms! WHAT?! Hoče, da pridm na training
že v soboto ali nedeljo...šit js pa delam. Jaoooo! Prec napišem Megan, da nujno
rabm it na to uvajanje, ker nujno rabm službo haha pa mi je z veseljem dala
nedeljo frej...končno se mi je nasmehnila sreča in se je vse poklopilo kot
mora! Kljub temu, da je moje uvajanje potekalo preceeeej mirno, čeprov je
Mimi-menedžerka hotla vidt, kako se bom znašla v vikend gužvi, mi je iz prve
ponudla službo. Je rekla, da dobiva supr signale od mene in da ji res zgledam
kokr, da vem kaj delam. “thaaaanks” :$ Predebatirale sva vse birokratske zadeve
in se dogovorile o podrobnostih. 5 delovnih dni, če želiš ekstra ure, lahko
delaš 6 dni. Če delaš jutranjo izmeno, si lahko privoščiš zajtrk v kafiču (karkoli
želiš), pripada ti še kosilo in smoothiji, čaji, kave, naravni sokovi...karkoli
želiš čez dan. Wau. Popoldanska izmena ravno tako + ko zvečer pospravljaš in
sortiraš hrano, ki jo moraš zamenjat s svežo, vse kar je ostalo lahko vzameš
domov – muffine, solate, wrap sendvičke...res zakon pa še vse je zdravo in
polnovredno/organsko in drugač FUL DRAGO! haha Res mam dobr filing glede tega
in ful se veselim, da začnem prvo izmeno v četrtek! Thank you universe, upam, da
bo res vse šlo tko kot mora! Zdej me pa čaka samo še to, da obvestim Megan, da
bo ta vikend moj zadnji. Mislm, da je čas, da nrdim korak naprej in se
poslovim od Proteinija. Poročam prihodnji teden!
And my social life??? Happy to report, da se premika v pravo
smer! :D Po dolgem času sm šla spet vn v petek zvečer in si pogledala Darling Harbour še v
nočni podobi, šla mal plesat na živo musko in uživat večer z Melti.
Absolutno ne smem
pozabt na druženje s cimri v soboto, ko smo proslavil Yoghitin zaključek
magisterija...nas je peljala v (po njenem mnenju) najboljšo indijsko
restavracijo v mestu, naročila celo mizo različnih jedi in ne morm z besedami opisat kako božanska je bla hrana! *.* (ne prevzemam odgovornosti za slinast ekran! ;) )
NO RAGRETS!! :D
Sydney life is in full swing now. Vedno bolj
mi postaja všeč. Sploh pa, ko se sprehajaš po znameniti Coogee to Bondi obalni poti,
in se ti pred očmi slikajo take podobe, da ostaneš brez besed...
al pa, k gledaš
odbojko na mivki svetovnega ranga na Manly Beachu v družbi kolegice s katero se
nisi vidu že dva tedna – a lot to catch up on and a lot of hot beach volley
players...hihihi LIFE IS GOOD!! :D
More and more exciting stuff is coming up for
sure so stay tuned, pa držte pesti, da bo nova služba res zakon, wohoooooo!
xxx
p.s. tok sm mela zdej posla s tem, da sm zažgala riž za kosilo (ja, zažgala. Prlimov se je na dno posode in zažgau. I hope I can at least save the pot hahaha)
Te zanima še kako je potekal moj prvi teden “brezposelnosti”?
Klikni tukaj :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar