New York, New York

S tem zapisom lahko še uradno zaključim svoje poletno pohajkovanje po Ameriki. :) New York je bil moja zadnja destinacija, kamor sem se podala iz Chicaga (na Chicaško izkušnjo lahko skočiš s klikom sem.) Priletela sem direktiva iz O’Hare International Chicago airport (ki je btw zares lepo letališče) v samem “Velikem jabolku” sem ostala 5 dni, zadnje tri pa sem preživela v njegovem predmestju, natančneje v Pelham-u. In kako me je navdušil New York? ......Beri dalje ;)

Torej po tem, ko sem pristal na JFK v soboto zgodaj zjutraj, sem se takoj odpravila proti centru in do končne postaje, kjer sem imela uštimano prenočišče...to je bil Brighton Beach na Coney Islandu (o tem več kasneje). Prevoz iz letališča je tam precej dobro in enostavno urejen. Najlažja in najcenejša pot je, da vzameš Air train iz letališča do ene bližnjih podzemnih postaj in tam presedeš na linije, ki vozijo do centra – v tem primeru na Manhattan. Jaz sem že vnaprej prečekirala točno pot kam in kako moram, da sem si prihranila brezglavo bezljanje okoli z mojim prevelikim kufrom haha podzemna železnica v mestu me je na prvi pogled takoj odvrnila...po videnem v Chicagu, Bostonu in evropskih podzemnih me tale najbolj spominja na pariško...no po domače smetišče. :o sicer pa vlaki super, povezave do vseh koncev mesta pa tako kot morajo biti – dostop imaš praktično do povsod. Najbolj se splača kupiti tedensko neomejeno vozovnico za podzemno, ki te stane le 31$ in je glede na razdaljev mestu, res nepogrešljiva. Na pol poti proti Brighton Beachu smo na podzemni čakali enega od vlakov, ki kar ni in ni prišel...hvala bogu sem bila po skoraj uri čakanja končno na poti proti končni destinaciji! Oglasila sem se pri gospe, ki mi je preko AirBnb oddala sobo/posteljo in se nastanila. Končno sem imela nekaj časa, da se umirim in zavem, da sem v NEW YORK-u!! Ker sem potrebovala slabe tri ure potovanja od letališča do stanovanja, je bil že čas za kosilo, zato sem se odpravila ven na kosilo na eno izmed stojnic s hrano nato pa na potep po okolici. Brighton Beach je največja ruska ali pa kar slovanska četrt v New Yorku. Povsod po ulicah slišiš takšne in drugačne slovanske jezike, večina napisov na trgovinah je v cirilici, tržnice s sadjem povsod (tu je sadje celo poceni!!). Dejanska plaža Brighton Beach je od mojega stanovanja oddaljena natanko pet minutk hoje...vreme je bilo itak fantastično, plaža pa nabito polna po celotni dolžini. Pesek, morje, sonce...life is just fantastic! :D urejena plaža se nahaja po celotni dolžini od predela Brighton Beach vse do druge strani “otoka” do Coney Island-a, vse skupaj pa spade pod območje Brooklyn-a. Tu se nahaja najbolj znan newyorški lunapark z vsemi možnini norimi vožnjami, pa seveda pomol, Nathan’s hotdogs, sladolednice, ljudje poplesavajo v ritmih salse na enem in hiphopa in break-a na drugem koncu, vsi se veselijo in uživajo...kakšen občutek svobode, neverjetno. Po parih urcah pohajkovanja, sem se vrnila proti stanovanju. Vmes sem se ustavila še v lokalnem marketu, kjer sem našla Kraševe napolitanke vseh vrst (ah ja, feels like home :D) in vse možne druge balkanske/turške/ruske proizvode. 

Odločila sem se, da si bom kupila New York City Pass. Ta ti omogoča, da si za “ugodno” ceno 114$ (se absolutno splača!!) ogledaš 6 največjih znamenitosti New Yorka; Top of the Rock observation desk (Rockefeller centre) ali Guggenheim Museum, križarjenje okoli mesta z ogledom Kipa svobode iz ladjice ALI prevoz z ladjico do Liberty Islanda z ogledom Kipa svobode na otoku in zraven še ogled muzeja priseljevanja na sosednjem otoku Elis...avdio tura je vključena v ogled in jo absolutno priporočam-fenomenalno!!, potem City Pass omogoča še ogled Empire State Building + nočni ogled, če ga koristiš v istem dnevu, zraven spade še American Museum of Natural History in 9/11 Memorial Museum ali Interpid Sea, Air & Space Museum.

Takoj prvi dan po prihodu v mesto sem se že zgodaj odpravila proti centru – Manthattnu (tukaj se namreč nahaja 90% vseh najbolj znanih znamenitosti mesta)...ustavila sem se pri Rockefellerju in se podala na vrh razgledne ploščadi s fantastičnim pogledom na celotno mesto iz vseh smeri. Ah ja. Saj nimam kaj drugega rečt kot to, da moraš videti in doživeti v živo. :)

 Od tam sem se sprehodila po dolgi ulici Broadway, ki se vije vse od Times Square-a skoraj čez celoten Manhattan in je mesto tisočih teatrov, kjer se vrtijo vsi znani in manj znani musicali; no za vidt pa nič preveč posebnega. Vse od centra sem tako pešačila do Natural History-ja, ki se nahaja ravno nekje na sredini celotne dolžine Central Parka (nekako osrednji del Manhattna). Taprva asociacija na ta muzej je definitivno film Noč v muzeju (kar btw tudi ponujajo otrokom v samem muzeju haha). Vzelo mi je ravno nekje 4 urce, da sem prišla okoli in si ogledala vse kar me je zanimalo. 

Fascinanten, je pa londonski  še vedno v prednosti (po mojem mnenju :D). Popoldne sem bila zmenjena s puncami iz kampa – Clodagh, Aisling in Anett, da se dobimo in poslovimo od Aisling, ki je odšla domov. Dobile smo se na Port Authority-glavni avtobusni postaji v mestu. Nekaj časa smo se še družile in delile izkušnje iz potovanja, potem pa je bil čas, da jo spravimo na podzemno proti JFK-ju in se poslovimo. Proti večeru smo se s puncama odpravile “za vogal” na Times Square, kjer bi se morale dobiti še s fantovsko zasedbo iz kampa (ki pa so se odločili, da bodo zadnji večer raje preživeli brez ženske družbe :o haha). No me smo vseeno zakrožile po Times Square-u, si privoščile večerjo in se poslovile še od Anett, ki jutri odhaja v DC.

Ponedeljek je bil Clodaghin zadnji dan, zato sva se zmenili, da ga bova preživeli skupaj. Jaz sem se že zgodaj zjuraj odpravila proti Central Parku, kjer sem preživela dopoldne v iskanju vseh pomembnih kipcev in znanih zadev, ki jih večinoma videvamo v filmih. Park je gromozanski in krasno urejen. Si predstavljam samo sebe kako tečem tam okoli vsako jutro...haha kot v filmu :D si pa moraš vzeti vsaj eno celo dopoldne ali popoldne, če se želiš lepo počasi in brez laufanja sprehoditi skozi celoten park. Je vredno! :) 

S Clodagho sem se dobila ravno v času kosila...končno sem si privoščila znameniti Nathan’s Corndog! Kljub temu, da si kar čutil kako se ven cedi mast, je bil yummy!! Yolo :D na hitro sva se podali še do Grand Central postaje, si tam privoščili še sladičko...velik cukra haha in je bil že čas, da se posloviva (za dva meseca, ko se spet vidimo!). Jaz sem pozno popoldne preživela v Bryant parku, kjer se je ravno odvijal filmski festival in so imeli zastonj kino na prostem...proti večeru sem se odpravila še do Empire State Building, šla na vrh in tam počakala na sončni zahod. Enostavno čudovito in must do! :)

Na polovici mojega bivanja v New Yorku sem se preselila iz zabavnega Brighton Beach-a bližje mestu v hostel v Brooklynu. Sicer sem imela rezervirano 6 posteljno sobo, a so me po ne vem kakšnem slučaju upgradali v dvoposteljno brez dodatnega plačila. Hmm fine with me! :D čez dan sem se spet vrnila do Central Parka, živalskega vrta, peške do Fifth Avenue in naprej do Maddison Square Garden arene, Flatiron stavbe in Union Square parka. Kar mi je najbolj všeč pri New Yorku je to, da se lahko zelo zlahkoto peš odpraviš do vsake posamezne znane točke...vse so nekako nanizane ena za drugo od zgoraj navzdol in po tem principu sem se tudi sama organizirala. No nadaljevala sem z ogledom stavbe mestnega sodišča in sprehodom preko Brooklyn Bridge-a. To je itak must do :) sicer traja kar nekaj časa, da prideš peš čez, mogoče je bolj priporočljivo najeti kolo za ta podvig...je pa Brooklyn Bridge park res ena lepa zadeva. Čudovit razgled na Lower Manhattan in sam most, fantastičen sladoled in lepo urejen park.

Predzadnji dan v mestu sem izkoristila za “hiter” skok (no vse prej kot hitro in kratko vožnjo) do Yankee stadiona, kjer so se ravno pripravljali za zgodnjo popoldansko baseball tekmo in je bilo že povsod okoli veselo...nato sem se sprehodila po Sohu, Mali Italiji in kitajski četrti...nič posebnega, res sem pričakovala več. Peške sem se potem odpravila do WTC-ja in 9/11 muzeja, si ogledala spominske bazene in šla v muzej. Najprej dobronameren nasvet za vse, ki ga boste obiskali...NE IT NOT SAMO V KRATKIH ROKAVIH, ker je freaking cold! :D .....ko sem prišla čez celoten muzej me je šokiral pogled na uro, saj sem not preživela kar 4 ure! In odkrito povedano je bila to daleč najboljša stvar, ki sem jo videla v New Yorku. Fantastičen muzej zgrajen na temeljih nekdanjih dvojčkov, ki s svojo vsebino v tebi prebudi toliko različnih čustev, da na koncu ne veš ali bi bil žalosten, jezen, fasciniran...my point is, če se za kaj splača it v NYC se že zaradi tega muzeja! (čeprav še vedno mislim, da bi moral biti vstop prost, ne pa, da praktično služijo bajne denarje na račun tako velike tragedije...hmmm). Zvečer me je čakal še sprehod po Wall street-u in odhod proti hostlu.

Zadnji cel dan sem začela že precej zgodaj. Odpravila sem se proti Lower Manhattnu, si privoščila tapravo Newyorkan bagel with cream cheese...YUUM!!! potem pa se vkrcala na ladjico proti otoku Liberty. Že od daleč me je Kip svobode povsem prevzel...ta mogočna skulptura z izjemno preteklostjo in velikim pomenom v zgodovini. Vse o Kipu svobode izveste preko avdio vodiča, ki je že vštet v ceno izleta. Definitivno se splača iti že takoj zjutraj, ko se odhodi ladjic začnejo, saj se tako izogneš gneči in čakanju. :) po ogledu “svobodnega otoka” smo se zapeljali še na Elis Island, kjer je v zgrabi skozi katero so včasih morali vsi priseljenci, zdaj urejen muzej preseljevanja. Tudi tu je avdio vodič vštet v ceno in zelo uporaben. Popoldne sem odšibala še v MET a.k.a Metropolitan Museum of Art...če imate radi umetnost je ta muzej definitivno obvezen! Mene je fascinirala le začasna razstava visoke mode po navdihu kitajske umetnosti in kulture, ki so jo pripravili v sodelovanju s slavno Ano Vintour. Fab! Je pa ta muzej eden redkih, ki ima prost vstop. Zvečer sem na hitro odšpancirala ob Central Parku do 5 avenije in okoli, malo zapravljala in šibala v hostel pakirat.

Petek je bil dan za odhod proti moji zadnji destinaciji pred odhodom domov. Sicer sem si dopoldne še rezervirala za šoping in spominke (da zapravim denar, ki mi je še ostal haha), laufala sem po celem Manhattnu gor in dol, da sem našla vse kar sem iskala, potem pa je bil čas, da se odpravim na Grand Central, na vlak in proti Pelham-u. Po polurni vožnji z modernim vlakom, sem prispela na železniško postajo, kjer me je že čakala Sallie. Njena družina živi v čudoviti mirni soseski z ogromnimi razkošnimi hišami...tudi njena je ena izmed teh, ko lahko rečeš samo wau!! Še vedno ne morem verjeti, da mi je Margie iz Chicaga zrihtala, da sem lahko pri njej! Družina Colluci (Sallie in John ter njuna hči Grace, druga dva otroka pa sta žal že bila na faksu) je absolutno čudovita. Enostavno jih ne morem dovolj prehvaliti. Po skoraj 3 mesecih sem spet jedla home cooked meal haha za posladek pa še froyo! Zvečer smo vsi zbrani v dnevni sobi gledali The Notebook in delali plane za moja zadnja dva dni...

V soboto smo se z Grace in Sallie odpravile na pohod na podeželju New Yorka. Spet lahko rečem, da sem prehodila del Appalachian trail-a wop wop! Sicer nam je vse skupaj vzelo dobre 4 ure, smo si pa vsaj zaslužile večerjo v country club-u, kjer John igra golf. Dobila sem natančna navodila kako se primerno oblečt, da me bodo spustili not...haha prepovedane so kavbojke in oblačila iz jeansa, najbolje, da oblečeš bele hlače z bolj fensi majico ali klasična oblačila za golf oziroma bolj fensi obleko za ženske. No glede na to, da sem pretekle tri mesece neprestano letala okoli v športnih oblačili, je bilo prijetno za spremembo oblečt normalna oblačila (še dobro, da sem tud to vzela sabo! :o)...večerja je bila božanska, country club pa totalno filmski. Bazen, golf igrišče, ogromna fensi stavba s teraso, kjer ti natakarji strežejo spredaj in zadaj, hrana itak BP, dobra družba Johnovega svaka in negovih dveh sinov pa je le še dodala piko na i. Ko sem že mislila, da sem popolnoma iztrošila svoj košek sreče in da me njihova (in nasploh ameriška) radodarnost ne more več presenetiti, mi je Sallie povedala, da je rezervirala karte za Broadway Show za moj zadnji dan v Ameriki...da ne omenjam, kako drage so bile in kje smo imele sedeže!! Ostala sem brez besed. Zvečer, ko sem ležala v postelji, sem razmišljala o tem kako bo, ko bom spet doma. V glavi so se mi vrteli vsi možni scenariji, a vsi so se končali z željo po tem, da ostanem. 

Zjutraj v nedeljo sem pomagala Johnu zbirati hrano za depriviligirane družine in posameznike v njihovem okrožju tako, da sva natovorila in razvozila “zavrženo” hrano iz lokalnih supermarketov, ki bi drugače končala v smeteh. To je delo, ki ga opravljajo tedensko in s katerim pomagajo številnim ljudem v stiski. Resnično sem bila ganjena in impresionirana nad njihovo dobroto, skrbnostjo in dobrim delom, ki ga ta družina opravi v skupnosti...in to pri vsem denarju, ki ga imajo! Pred odhodom v mesto na predstavo, sem do konca spakirala in se pripravila za odhod na letališče. Nato pa smo že bile na poti na Broadway, kjer smo si ogledale musical On the town v enem najlepših gledališč - Lyric Theatre. Musical je bil fantastičen, koreografije, igra, petje, nastopajoči...vse tipi topi. Nora izkušnja. In imele smo tako srečo, da smo z ogledom predstave še ujele nastop prve afroameriške prima balerine v newyorškem baletu, ki je v predstavi nastopala le dva tedna! Fantazija. Ne bi si mogla zamisliti boljšega zaključka mojega potovanja, kot z ogledom broadwayskega musicala! :) Plus to, da še vedno ne morem verjeti, kako kičasto lepo vreme sem imela celotna dva tedna, ves čas sončno in vroče...še vsi so mi rekli, da sta bila to dva najlepša tedna tega poletja...na dan mojega odhoda je pa itak že začelo drekat...hmm I guess I’m a lucky charm :p po vrnitvi v Pelham smo se na večerji dobili z Margiino mamo, ki živi v sosednji hiši od družine Colluci. Kljub temu da sem bila v tako dobri družbi, nisem mogla nehat razmišljat o dejstvu, da bom v nekaj urah že na letalu proti Evropi. WHAT?

Druženje smo predčasno zaključili, saj me je prevoz na letališče že čakal pri Collucijevih doma. (še vedno ne morem verjet, da mi je Margie zrihtala prevoz od vrat do vrat!!). Pobrala sem svoje stvari, se zahvalila, izmenjala kontakte, se poslovila od vseh...and I was gone. :( Na poti do letališča mi je Jim povedal še veliko stvari o New Yorku, peljala sva se tudi mimo Flushing Meadows Corona Parka, kjer je bilo že vse pripravljeno za začetek teniškega turnirja US Open (temu primerna je bila tudi gužva na cesti!) in že sva bila na letališču. Odložil me je pri vhodu, mi pomagal s prtljago nato pa sva se poslovila. Čeprav so vsi govorili kako je JFK ogromen, kako se nikakor ne znajdeš blablabla, res ni nek bav bav. Če slediš oznakam in koga povprašaš, če nisi siguren, brez problema najdeš svoje mesto :D sledil je check in, security check in približno urco in pol čakanja na vkrcanje. Glede na to, da je bilo že pozno zvečer, sem bila še zelo budna in nič utrujena...predvidevam, da od vsega adrenalina in pričakovanja...čez 10 ur bom že doma.?!?!?! I don’t want to go home! No edina slaba stvar na JFK-ju je njihov wifi. Haloo?!?! Uštimejte free wifi vsaj v boarding prostoru! :o

Nazaj sem letela z letalsko družbo KLM in njihovim tavečjim dvonadstropnim letalom...pha, ta reč sploh ni majhna! :D drugače pa valda...KLM ena najboljših letalskih družb. Brez pripomb! Računala sem, da bom večino leta nazaj v Evropo prespala, glede na to, da sem imela nočni let...mhm maybe not. Najprej sem pregledovala slike, potem gledala film, zadremala za dve urci, buljila čez okno v sončni vzhod, pa spet gledala film...in smo pristali v Amsterdamu. Zdaj so me od realnosti resnično ločile le še 3 ure in živci so začeli delati. Ko se po treh mesecih vračaš nazaj domov, te prevzemajo številni občutki, miljon vprašanj v glavi in scenariji, kako bo. Ne bom lagala...i was terrified of going back. Valda se veseliš, da boš spet videl domače, hišne ljubljenčke in (nekatere) prijatelje, pa vseeno nočeš oditi, ker to dokončno pomeni, da se tvoja nora dogodivščina zaključuje in da se vračaš v svet kjer je še vedno vse enako in tebi nezanimivo. V želodcu me je spet stiskalo in še dobro, da sem se pogovarjala s puncami iz kampa, ki so me zabavale haha sedela sem pred našimi boarding vrati, buljila v telefon in se komaj zadrževala, da nisem bruhnila v histerični smeh...gospod nasproti me je vsake toliko časa pogledal izza časopisa češ “kaj je pa narobe s tabo?!” hahaha........vkrcali smo se na letalo proti Zagrebu. Let je trajal slabi dve uri in kaj bi si človek na letalu lahko želel lepšega kot, da ga celo pot zabava otroško vpitje...oh music to my ears! *.*

Pristanek v Zagrebu. Napetost narašča. Bom sploh še znala govorit slovensko (glede na to, da sem bratu med poletjem za rojstni dan voščila v angleščini in z Lano niti slučajno nisva mogli komunicirat po slovensko haha)? Kdo vse me bo sploh pričakal na letališču? DA NISO SLUČAJNO IZGUBILI MOJE PRTLJAGE Z NOVIMI UGGICAMI!! :D no kovček je srečno našel pot do mene, na letališču sem bolj jaz pričakala očija in sestrico kot pa onadva mene haha (pa jima ne zamerim čisto nič :D), Alja mi je naredila prisrčen welcome back napis in ko sem ju objela, me je vsa napetost minila. Lepo ju je bilo spet videti v živo! Doma sta me seveda pričakala še Gal in mami vsa vesela z domačo korenčkovo juhco in mojo najljubšo ananasovo torto! <3 in končno sem lahko stisnila še mucka Barnyja! Home sweet home, al kako že pravijo...povsod je lepo a doma je najlepše...pa je res? .....O tem pa kdaj drugič :)

Moj vtis o New Yorku? Ogromno mesto z veliko dobrimi in na drugi strani mnogo slabimi stvarmi. Veliko jabolko je pač svetovljansko mesto tisočerih kultur in s preveliko ljudmi na enem mestu. Umazano, na trenutke strašljivo in sumljivo. Kljub temu pa ima ogromno res čudovitih kotičkov, ki ti vzamejo sapo in vsak lahko vedno ampak res vedno najde nekaj zase. Res je, da me ni tako navdušil kot sem mislila, da me bo (mislim, da sem imela previsoka pričakovanja, verjetno zaradi Sex and the City haha) zdaj, ko razmišljam za nazaj, priznam, da definitivno pusti velik pečat in ga pogrešaš, ko odideš.

Ali je vreden obiska? Ja, ja, jaaaaa!!! Nema obiska Amerike brez, da vidiš New York!! :)

Upam, da ste vsi, ki ste spremljali mojo ameriško dogodivščino, uživali v prebiranju dnevnika in za to se vam iz srca zahvaljujem. Srčno upam, da sem s tem koga tudi spodbudila, da se opogumi in poskusi še sam..ne nujno kamp ampak karkoli izven cone vašega ugodja. At the end of the day...it’s better to look back on life and say: “I can’t believe I did that” than to look back and say: “I wish I did that.”

GO CHASE YOUR DREAMS! ;)

*D*