Ned 15.10.2017
Stanje prirpavljenosti:
SELITEV!!! Končno na »svoje« hihihi zjutraj še pozajtrkujem v hostlu, pol pa že
šibam nazaj po svojo jabo stvari. Do 10 se bo treba odjavt. Spet komej spravm
svojo kramo po stopnicah.
Tolažm se z dejstvom, da preživim sam še tole vožnjo
z vlakom do centralne postaje in peške do stanovanja, pol pa za par mescev
konec selitev. Pedro očitno še spi, ker se mi spet ne javlja na telefon haha
kdo bi mu zameru, sej je le nedelja. Čakam na centralni postaji, da dobim
zeleno luč za vstop v stanovanje. Po ene 15 minutah...končno. rinem tist kufr
po hribih in dolinah, ruzak me kr mal nazaj vleče haha ampak borbam! Čeprav sem
že bla v stanovanju, se na poti seveda vseeno zgubim...mislm, kdaj se pa bom če
ne zdej, k preseljujem celo svoje premoženje. Ko se končno pritelebajskam do
stanovanja sm že tok zašvicala, da mi je kr bed taka stopt pred nove
sostanovalce. Odpre mi Yogitha took prjazna in prikupna punca iz Indije, ki tu
živi že od julija. Spregovoriva par besed, preden odbrzi čez vrata na sestank z
ekipo iz faksa....v nedeljo. Dedication. Pedro je glih izpod tuša. Izreče mi
dobrodošlico v stanovanju in mi preda ključek. URADNO SEM REZIDENT TEGA
STANOVANJA! Wahaaaa!
Nč preveč dolg se ne zadržujem v novem domu...odložim
punkle v dnevni sobi (ker se moja predhodnica še poka ven haha), se preoblečem
in pičim v šoping! Nakupovanlni center mam na razdalji 6 minut hoje. Top. Al pa
tut ne... dans mam precej zadev za nabavt zato kr zavijem v K-Mart – pocen
posteljnina, zložljivi razdelilniki, plastične posode...basics. mogla bi kupt
še črne čevle za novo službo, k je btw že JUTR!!! Pa ne najdm nč. Fakin
normalnih čevlov za pod 130$ tle nimajo. Zato najprej skočm še v Aldi (naš
Lidl/Hofer). Počas črtam stvari iz seznama, dokler voziček ni čist povn. Jokam.
Kako zavraga bom to prnesla nazaj do stanovanja??? Js res ne vem kako mi vedno
rata tok krame si naložit na pleča haha nekako mi uspe stlačt cel voziček v dve
vrečki in mali ruzaček. Otovorjena k mula se odjaham direkt nazaj domov, kamor
se glih še živa prvlečm haha sej ne morm vrjet. Še dobr, da se mi niso vrečke
strgale. Zvrnem zvari na tla in počas začnem razlagat. Huh. Nekako se mi zdi,
da mam od useh največ hrane. Shock! Po dolgem času si spet sama skuham kosilo
in se mal umirim. Paše, zares! Sej ni trajal dolg, da sm se spomnla, da bom
useeno mogla nazaj u šoping, ker še vedno nimam črnih čevlov za službo, začnem
pa že jutr. Jaoooo! Po prečesanem celem centru in kakšno uro pa pol kasnej
ugotovim, da pod 100$ ne bom dobila nč kar bi blo lahko long term uporabno,
kvalitetno in po možnosti za vse vremenske razmere...Kmart to the rescue! Al sm
po dolgm in počez pregledala še cel Kmart...js ne vem kva je s temi
avstralskimi številkami čevlov...nč mi ni blo prov. Cela obupana na koncu
najdem neke kokr tok normalne teniske za 14$, na otroškem fantovskem oddelku.
Ja bom pa to, če so mi edine k ulite stale. Haha kupm še črne vezalke in sm
ready to go za jutr! Za konec dolgega dneva zavijem še v Coles supermarket, da
dokupm vse česar v Aldiju nism. Dans bo polenta za večerjo <3 utrujena in s
pol manj tovora kot dopoldne (thankgod!), se uspešno uprem želji po sladkem
(beri – krofi, tortice, browniji, sladoled in še več za brezveze zapravljenega
keša). Se bom raj kr odbajsala domov kjer me čaka še razpakiravanje in ureditev
svojega novega bivališča! Al sm bla kr urna, ni dolg trajal, da sm postavla vse
na svoje mesto. *self high five* things are looking good! Zdej pa res upam, da
se kmau začnem počutt kot doma, ker se do zdej v Sydneyu še nism...u bistvu se
počutm precej osamljeno in na momente kr žalostno. Nism si prčakvala, da bo
tko...precej pogrešam svoje domače in družbo. S selitvijo v stanovanje je pa
vse skup še postavlo na novo raven – zdej nism več na počitncah v hostlu ampak
dejansko živim tukej. Noro *mini panic attack*. Vse se je tko hitr odvijalo s
službo in stanovanjem, da niti nism mela časa razmišlat o tem...zdej k je pa
vse urejeno bo pa za mano pršlo :o but, i got this! Verjetno me pa itak sm PMS
daje haha skuham si žgance in povečerjam....jutr me čaka biiiig day, tko da
zgodnja ura za spanje!
Poraba denarja: »oprema
za sanovanje«=37.50$, čevlji in vezalke=16.50$, hrana=101.25$, tedenska
najemnina=200$; SKUPAJ = 356,25$
Pon 16.10.2017
Stanje pripravljenosti:
prvi delovni dan! Al sm kr živčna, ponoč valda nism mogla spat k sm skos
razmišlala kako bo zgledala služba! Pa še navadt se bom mogla na postlo in novo
(neoprano) posteljnino haha končno si spet sama zrihtam zajtrk po svojih željah
mmmmmm no more shit, just good food and my fave, kar sm najbol pogrešala – grški
jogurt, speštana banana, pravi kakav in nov dodatek arašidovo maslo yaaaaaas
<3 skuham še kosilo za v službo in že sm na poti proti pisarni – prvi dan
uvajanja...izbira tega stanovanja se je že izkazala za vrhunsko, ker mam peške
sam 17min do pisarne wuuuf, še za vlak ne bom rabila plačvat! Pridem kašnih
15min prezgodej pa sm glih tazadna od novincev haha ostali že špilajo ping
pong, play station, wii in biljard...ni da ni!
Novinci dobimo majčke in
vsak svoj Ipad (še dobr, da u lajfu nism upravlala Ipad-a hahah). Čaka nas urca
uvajanja in učenja pristopa k delu. Razdelijo nas v ekipce – js sm z Roxy, k je
prava legenda! Prvi vtis – v pisarni je bale glasno haha muska šopa, folk
upije, Roxy (tak midget k js) pa itak preglasi vse v sobi haha slišjo se
motivacijski slogani, obnavljanje »scripta«, muska v ozadju...ni kej, energija
je nora! Preden šibamo čez vrata na teren, smo priča še »najhitrejšemu«
sestanku na svetu ever, ki je trajal glih 3 minute – not kidding. V tem času
smo uspel čez predstavitev vseh nas novincev, glavne točke »prodaje«, rezultate
in nagrade iz prejšnjega tedna – 3 minute. Vsi mentorji in meneđerji tle
govorijo tok hitr, da se učas kr mau zmedm haha drgač pa nagrade k jih lahko z
določenim številom donacij dobiš so pa vse od high five kolegu, sklece za
mentorja, enega do gajbe piva, srečke pa do vaučerja za 50$. To je to,
poskačemo v kombi in že smo na poti na teren. Dobimo zemljevid okolice na
katerem je označena naša trasa in ločen papir kamor bomo zapisovali hiše, kjer
smo že imeli kontakt z osebo. Med vožnjo pojemo vsak svoje kosilo in poslušamo
Roxy (naša mentorca), ki stresa šale...legenda. mamo cel party kombi z light
show-om in techno musko haha vzdušje je definitivno tako, da te mal navda z
energijo. Kašne 45min vožnje tako ful hitr mine. Js bom pol dneva dans
preživela z Ronnie, ki ma že kr nekej izkušenj v tej službi...tko se bom lahko
od nje učila na lokaciji, poskusla sama v njeni prisotnosti in dobila kašno
povratno info kako se lotit kašne situacije. Al če razmišlam kako bi tole
laufalo v Evropi, hahahah ni varjante, da ti tm vsak teden nekdo pride trkat pa
težit, da se včlanš v to al pa drugo, al pa posvojiš otroka na drugem koncu
sveta...random haha Ronnie je kr zgovorna, mogoče še preveč, na momente se mi
zdi, da kr lapa nekej u tri krasne, js pa že vidm na faci človeka kok mu gre na
živce in sam hoče, da se mu spravmo izpred oči. Prvih par poskusov neuspešnih.
No sej mava celo sosesko za obdelat in kašnih 6 ur dela. prva polovica dneva
mine ful hitr in tik preden se js odpravim po svoje (oo-ooooou!!) nama uspe
dobit donacijo. Prov vesela sm, da sm bla priča temu in sm mela možnost vidt
cel proces kako to gre. Al me čist nč ne vleče, da bi šla sama! :( buuuut,
getting out of your comfort zone seems to be a good thing?!?! For some people
hahaha ajdeeeee pejt. Maš to! Nočmmmm, Ronnieee, please don't leave me!! :(
YAAAAAS I CAN!!!! Let's do this. Prvih par vrat se še mal lovim ofcccc it's my first
day! Ampak kaj mi je najtežje...načet pogovor, break the ice, speljat čvek o random zadevah – how was your
day, how was, work, where do you work, do you have children, how many, how old
are they..........and on and on and on. Že sm, da pomislm, da bi mogla nekomu
tok najedat, sama sebe začnem dolgočast. Sej, vidm na facah ljudi k sm čakajo
kdaj preideš na bistvo, da te lahko na nahitr odpikajo...ohhh the perks of
adult life and having a job hahaha
Z enim stricem zaideva v
zanimivo debato..takoj k začnem govort me ustav in reče, če bom zdej pa igrala
na »čustveno« karto in povedala use slabe stvari k se dogajajo otrokom z
namenom, da se bo počutu slabo...čist sm zablokirala....pol mi pa pove, da ma
otroka s posebnimi potrebami, da nikakor ne podpira takih organizacij, ker si
sam filajo svoje žepe in da njemu ni noben pomagov k je mogu plačat ne vem kok
tisoč za to, da je kupu posebn voziček za svojga otroka. How can I argue that??
Pa reče, da rajš da men keš na roke, da si grem kupt hrano, kot pa
organizaciji, k bo seb pobasala.... »wait, let me see how much I have in my
wallet....« in že gre skoz vrata po denarnco js pa čist u šoku o fak kva?!
Valdaa da ne! Model! Absolutno ne morm sprejet keša, sploh pa ne zase! :o
spoštujem njegovo mnenje in se po eni strani mal tut strinjam z njim...zato se
mu zahvalim za čas mu dam roko in se posloviva. What was that?!?! Kva me bo še
tle use doletelo haha Sej počas se bom verjetno naučila trikov kako hendalt
določene zadeve, sploh pa k punce pravjo, da mi dans ni šlo slabo! Seveda nism
bla uspešna (tko k naša fanta, k sta dobila usak eno, ker sta simpatična in sam
na lepe oči – dobesedno!!)...nič ne de, jutri
je nov dan in js pičim na moj cherry pop! Kva smo zmahani. Roxy nas
odloži na glavni postaji domov pa pridm ob 9 zvečer. Waaaaaah, dead and waaaay
past my bed time, ko pojem večerjo in se zrihtam za u postlo. Byeeee!
Poraba denarja: SKUPAJ =
0$
Tor 17.10.2017
Stanje pripravljenosti:
nov dan, nov začetek! Danes mi bo ratala 1!!! Sknedlam se iz postle in se
počasi zrihtam. Zajtrk, priprava kosila pa je že ura tok, da se moram spokat od
doma...kvaa, kako že?? Tko hitr gre čas! V pisarni smo s puncami novinkami
čvekale o včerajšnjih dogodkih. Tudi njim ni uspelo učer dobit prodaje...I'm
not aloneee. Na uvajanju se spet lotimo osnov. Kako speljati celoten pogovor od
začetka do konca: 60% govorica telesa, 30% ton glasu, 10% kar poveš. Js sm
glede tega še vedno skeptik, me ne prepričajo glih haha ampak glavni slogan v
pisarni je »nobody buys from the sack of shit«. Ahhh ja :D ....ves čas je
debata o tem, kako se drugi odzivajo nate, če si vesel, nasmejan, naspidiran,
pokaš šale...js pa skos gruntam kako bi se odzvala na tako naspidirano osebo na
svojih vratih. »What? Go away crazy person.« Največji skeptik, mene bi težko
prepričal v to :D ampak služba je služba, gotta pay the rent! Po uvajanju spet
sledi sestanek in pokanje balonov, kdor je učerej uspel dobit prvo
donacijo...not meeee. Dans bom hodila z Roxy, da vidm kako to delajo šefi :D
moja lokacija zgleda čista mrtvina...nobenga ni doma. Jaoooo sonce ga pa tut
seka k sto matr, kaj bo šele decembra. Prvih par vrat, neuspešno. Roxy je kr
dobra, čeprov učas čist preveč naspidirana haha sicer mi pa skos dopoveduje, da
mi gre super, da mam dober uvod in glavni del, sam na zaključku morm bit mal
bol močna. Pohvala vedno prov pride! :) itak sem ji povedala svoje skeptične
misli in da nism zihr kako bi se odzvala v določenih situacijah...pa mi prav,
da je šele moj drugi dan in absolutno ni nič narobe s tem. Menda z izkušnjami
pridobiš to samozavest in klepetavost na vratih – ha, let's hope so! V prvem
delu dneva počasi srečujeva ljudi. S kar parimi se dogovoriva za popoldansko
vrnitev; večinoma z ženskami, ki morjo prej govorit s svojim možem – sure, why
not haha. Roxy me po parih urah zapusti in gre počekirat druge. And so it was
only me, myself and I against the crazy people...or maybe I'm the crazy one
here....odpre mi mlada gospodična. Mal pričava o tem kaj počne, pol ji povem
kaj js delam na njenem pragu in zgleda kr zainteresirana! Opa, tole bo
neki....vpisujem podatek za podatkom. Ajde maš zdej to! Kreditna kartica...tle
se ponavad zalom, k ljudje valda nočjo svoje številke kr tko dat
nekomu...zagotovim ji, da brez varnostne kode, ki je ne vzamemo itak ne mormo
nč s številko kartice tko da kr mirno...sprejme obrazložitev, vse izpolneva do
konca, še podpis in GREMOOOO, application sent. F***YEAAAAH!! I popped my
cherry haha ujeee, ujeee, ujeee!! Zdej pa sam še opravm verification klic s
Plan pisarno, da pregledajo in potrdijo vse podatke...kličem...telefon ne
dela....nč ne zvoni, kličem še enkrat...nč. FAK!!!! DELEJ!!!! DELEEEEEEEJ!!!
Nč. Adeeeeeej, resno?!?!? Kličem Roxy....nč ne zvoni. Fak.fak.fak.fak.fak. GLIH
ZDEJ????? A lahko ne?!?! Ne razumem, očitno nekej z mojim telefonom ne
štima....stokrat se gospodični opravičm in jo na konc prosm, če lahko pokličem
iz njenga telefona, ker ta klic je treba opravt....pritrdi. HUH, še dobr.
Končno prikličem pisarno.....in CASE CLOSED! I made it by myself!! Kličem Roxy
(ko končno najdm dobro povezavo), itak je bla čist navdušena, da mi je ratalo
sami! Zdej mam mal zagona, da dobim še kašno...ni slab filing k ti tkole rata!
No kmal je bil cajt za Rewalk ali ponovni obhod od začetka...potrkam na vrata
graščine, dobesedno....odpre gospa, ki si glih barva lase haha prec sm opazila
notranjost hiše...matr u piko uštimano, ful lepo! Hitro zbasam kar sm mela za
povedat, da jo čim manj časa zadržim, nočm, da si skur lase haha pa prav
ženska....joj zdej pa res ne mormo, mamo slabe prihodke, samo mož dela pa še na
minimalcu je....ammm WHAT??? A se hecaš? Pr taki hiši k jo maš se nis mogla
spomnt enga bol možnega izgovora kot pa samo na enem minimalcu se zdele
preživlamo??? Bye Felicia. Sej, da ne omenm še ene take cvetke dans...matr
kašno bajto je mela, pa dva huda avtomobila parkirana na dvorišču. Mal se
pogovarjava z žensko, vse ji povem itd., sej se je strinjala, k je tut sama iz
Indije pršla pa točno ve kašna je situacija...je zgledala kr zaintereirana. Pa
mi na konc reče, veš al takoj k kej denarja dobim, to prec zapravmo, nč ne
ostane...še otrokom žepnine ne dajemo...KAJ JE S FOLKOM??? Še dobr, da je konc
dneva, ker sm bla že čist izmučena. Domov pridm glih ob 9. Pojem ostanke od
kosila in se začvekam s cimro. Ušeč, mi je, da sva se dobr ujele. Amy je iz
Koreje (ne, ni iz severne) in je v Avstralji že približno 6 let. Stara je 35
let. Kdo prvi ugane o čem je tekla beseda.........mislm, da ta ni težka
zagonetka. Glede na različne narodnosti v hiši, bomo vsi skup deležni enga
dobrga spektra različnih nacionalnih dobrot. Hamahamahama – argentisne,
indijske (tole je moj dreaaaaaam!!!), korejske in našeee slovenske njamnjam!.
Spet se tko zagovoriva, da je ura prec pol 11. Đizs.
Poraba denarja:
čigumiji=4.50$; SKUPAJ = 4,50$
Sre 18.10.2017
Stanje pripravljenost:
zbudim se na budilko ob 8. Komej se sklobasam iz postle in zrihtam za nov dan.
Zadnje dni razmišlam sam še o tem kako mi bo ratalo oprat use cunje. Dobesedno
sm out of undies!! Šit. Stroj še vedno ni popravljen in Pedro (argentino) kr
nori haha skos kliče unga modela, k bi nam mogu rezervni del dostavt, un pa nč.
No ene zadeve so očitno enake povsod po svetu haha bom mogla pa na roke, ni
druge. Na hitrco zmečm skup še kosilo za na pot in sm že skoz vrata. V pisarno
se vedno odpravm mal prej, da se pred uradnim pričetkom dela še mal podružmo z
ekipco. Dans je dan, ko počm svoj prvi balon!! And what i get???
Candy.....jaooo, no menda je že bolš k gajba piva, vsaj zame haha energija je
neverjetna, usi so naspidirani tko da ni šans, da te ne potegne zravn...k bi
blo tko še čez cel dan, ko sam hodš okol. Na lokaciji poskačemo iz kombija in
že smo prepuščeni vsak sebi in terenu. Upam, da bo dans kej sreče! Sonce ga
seka na polno, js pa v dolgih črnih hlačah...ne bom si sm za to kupvala črnih
kratkih hlač majkemi!!! + nujno morm oprat cunje. Majkuš, al sploh nimam časa,
zdej vidm, da je u bistvu ful dobr, da sm spakirala tok cujn, al že 3 tedne
nism prala. :o hahahaha BACK TO WORK WOMAN! Umes kr odplavam u neke svoje misli
hahaha spet spoznam nekej zanimivih ljudi. S kašnimi se kr zaštekamo pa
zapričamo u neke debate, čeprov vem, da se na konc ne bodo prdružl
programu...upsi. res se bom mogla naučit, kako bit mal bol vztrajna pa
dobesdedno težit folku (ki kaže buying signals) dokler ne rečejo ja oz. mi
zaprejo vrata pred nosom. Roxy nam čez dan skos pošilja smse v tiskani pisavi z
vsemi mogočimi motivacijskimi in informacijskimi govori. But so far, so bad
haha usaj bliz sm bla pr ene parih :D če ne druzga, se bom definitivno navadla
na zavrnitve (not sure if that's a good/bad thing haha). Na ponovnem
popoldanskem obhodupotrkam na hišo....med tem ko čakam na odziv, nad vrati
opazm kljukast križ.....majkemi da nism vedla al naj tečm al počakam al se
skrijm al kva...WTF?!?!?! še dobr, da ni noben pršu odpret...matr sm se hitr
pobrala od tam. Dan je v zadnjih izdihljajih. Okol 7 potrkam na vrata hiše,
kjer v dnevni sobi opazm staro tetko v naslonjaču...vidm, da me je opazila zato
takoj skočm na vesel in prijazen pozdrav....una mi pa cela sitna zalajala nazaj
»It's tea time! Go away!« hahaha komej sm se zadržala, da nism bruhnla v
smeh...no worries, have a great evening haha pri predzadnji hiši danes spoznam
tako prijetno indijsko družino (vsi Indijci k jih do zdej pozna, so tooook
prjazni in dobri ljudje, še k te zavrnejo niso nikol nesramni!!). zapletemo se
v dolgo debato (spet »zgublam« čas pr ljudeh, k ne bodo pomagal haha) ponudjo
mi kej za pit, pa da se prisedem pa ne vem kaj še vse (sam kej za jest ne -.-)
ampak nimam časa, morm naprej, vrjetno bom mela glih še čas za eno
hišo......odpre mi še ena Indijka skup s hčerkico. Tamala je tok lušna! Hišo
majo vso okrašeno z božičnimi okraski...Christmas came early?? Nop, tamala mi
pove, da majo jutri Indijski praznik in da gre zato zdej v šoping (ob pol 8
zvečer?!). Vsa ponosna mi pove, da ma jutr plesno predstavo in da bodo usi pršli
gledat. Ja pa iii! S kotičkom očesa sem že opazila Roxy, kako se je glih
zapeljala na mojo cesto...zahvalim se gospodičnama na vratih in tamali zaželim
vso srečo pr plesu, ja pa iiiiii«. No pa sm zaključla drugi delovni dan s
pozitivnim pridihom. Ahhhhh. Vožnja nazaj je v kombiju vedno zanimiva haha
dobre šale se pokajo. Ušeč mi je ekipca s katero delam, res so fajn! Aaaaaaah,
kva bi zdej eno hudo športno masažo rabila, rame mam čist zategnjene od nošenja
ruzaka cel dan, pa je šele konec drugega dneva...doma sm spet ob 9 and I really
need to wash my hair....aaaaaah not today. Zzzzz
Poraba denarja: SKUPAJ =
0$
Čet 19.10.2017
Stanje pripravljenost:
učerej sm pozabila naštimat budilko, zato sm zjutrej zaspala. Mmmmmm too js!
Bom pač mal pohitela. Še dobr, da mi je od večerje ostala polenta in jo na hitr
zmažem za zajtrk. Kosilo bo tut ekspressss, kitajski rezanci z zelenjavco....razsvetljenje, z dodatkom
žličke arašidovga masla...I meaaaaan!!! NORO!! Komej čakam, da bo dans čas za
kosilo haha v pisarni pred uvajanjem s Pkjem špilava ping pong, zato (spet)
pozabm na wc pred uvajanjem in sem (spet) zadnja...sorry, če mam pa mehur velk
k češna pa po tem nimam več možnosti it do 9 zvečer k pridm domov!! -.- na
uvajanju spet razmišlam, kako fajn bi blo, če bi bla na terenu tut cela ekipa
skup, vse bi blo velik laži :D po sestanku smo kot ponavad v minutki že po
kombijih in na poti na teren. KOSILOOOO wopwopwop! Menda bo dans ekstra vroč
dan, ja še vedno sm v dolgih hlačah in ne, ne bom kupila kratkih. Mi valda ob pol
2 po največjem soncu hodmo od hiše do hiše, zato smo si vsi že nabral tist sexy
farmers tan od majce haha no worries, edina sm k se namažem s kremo preden
začnemo delat...zdravje je na prvem mestu :D na mojem terenu je čista tišina.
Prva vrata kamor potrkam odpre mlajši tip. Takoj začnem čvekat po
scriptu....blablabla, I'm from Plan, ever heard of us? No? Blablablabla...have
you ever traveled? Yes, Europe?! Opa. Kam?? I'm Croatian. Waaat?? NO way
:D kako si bre. Prav, da ne
razume/govori glih hahaha no worries, js tut ne, se bova kr po angleško
zmenila. Itak povem, da sm iz Slovenije. Prav, da gre vsak let domov v
Dubrovnik, ampak pr nas pa še ni biu. jaoo, škoda, k je star sm 20, njega bi
zih prepričala, da se prdruž programu :D – neumesna; matr je vroče – na enih
vratih mi skor rata. Sm že mela Ipad zunej... what is your last name, and your
date of birth? A-a, zakaj pa to rabš?? Pa kakoooooo?! -.- spet....potrkam pr
Indijcih...žensko sm skooor že mela...ta skor mi gre počasa že ful na
živce...nč teti se zahvalm in rečm adijo...pa prav, če mi prnese mau vode al pa
neki...ja pa dej no, če že ponujaš pa če že nis prispevala :D ...pr vseh
naslednji vratih nč sreče...nakar naletim na enga strica filipinca (teh je tle
bale). Mava dolgo debato. Prjavm ga, osebni podatki, naslov, blablabla...zbere
državo pa starost otroka..TOOP, si mislm...dobr mi kaže, sam upam, da mi bo
telefon delov k pokličm pisarno....ok sledijo podatki kartice/računa...jou,
tega pa nimam sabo...KVA?!?!?! a se mau hecaš zdele....ja ne, k se selm, pa sm
slučajno še pršov iskat sm par stvari in sm uzeu sam vozniško....joooooooj pa
dobr no, what have I ever done to anyone that karma's getting back to me right
now?!?! -.- ja stric, nč ne bova mogla pol, brez kartice ne bo šlo....ahhh,
pospravm js svoj ipad in se še mal zapričam s stricem, pol pa pičim dalje.
Grrrrr, whyyyyy?!?! Ustavm se še pr enmu gospodu, k je glih zunej s svojim
tamalim. Prav, da ne bo tratu mojga časa ker ne misl pomagat....med tem mi pa
tamau vrže žogo, pa avtoček pa kačo pa zasuje mi čevle z listjem hahaha ker
piki. Vseen se vrževa v pogovor o tem kaj je prava Avstralija, sm rekla, da so
me usi svaril pred kačami, pajki itd...pa prav, da tle tega zih ne bom vidla.
Pol mi pa predlaga par placov kam je kul it potovat in kaj si pogledat po
državi, da vidš tisto pravo! No, če ne druzga sm usaj dobila nekej koristnih
informacij za osebno korist haha (spet sm »zgublala« čas z napačnimi ljudmi«
nism js dobr prodajalc haha). Kva ga pa sonce žge ej...mogoče bi mogla razmislt
o nakupu pokrivala?! Spet potrkam pr enmu starmu stricu. Glih je pokosiu vrt
prav. Pa me vpraša zakvaj hodm okol brez klobuka, believe me, I've been asking
myself the same question haha prav, da že tri mesce tle ni blo dežja pa kako si
ga želijo. Pol mi je pa še par modrih misli namenu... »next time when someone
asks you how are you...you say – I woke up breathing.« deep wise thoughts old
man. Nekako so dans ljudje ekstra zgovorni, čeprov nimajo namena nč pomagat :D
v drugi polovici dneva se mi spet prdruž Roxy in k naslednjim vratom stopva
skup...prav, da bo ona prevzela. Odpre stric iz Egipta. Roxz začne
napletat...blablablabla o vsem možnem...long story short...Ma ga. Pa jebemtiš
no, buh ve, če bi ga men ratalo dobit haha nč stric je on board! Greva dalje.
Naslednjo mam js...prav teta, da bi pomagala ampak ne more kr tko na vratih,
hoče prej mal raziskat. Naj ti bo, poglej si, pa pridm zvečer nazaj.
Naslednjega mam spet js, odpre Filipinc. Načnem pogovor, ga prepričujem, mam že
pol njegovih podatkov, v enem momentu še Roxy vskoč na pomoč, ampak stric na
konc reče ne. -.- it was so close!! Roxy me proba »razvedrit«, češ, da mi je
šlo in mi gre ful dobr, da vse delam prov in kot je treba...ja kako/kaja pol tu
nč ne pali pr men?!?! Se mi zdi, da se mi kr možgani cvrejo...tok sm že zmešana
od sonca in govorjena...2 hours to go...Rewalk time! Vidm gospodično, k ma doma
kozmetični salo, uuuuu top, tle bom pa mela kej za povedat, grem v napad. Mal
čvekava. Ušeč ji je ideja ampak se noče nč vezat zdele na vratih...BYE FELICIA!!
Roxy se skriva v grmovju in čakala, da zaklučm...vmes pa poslala sms usem »I
can hear Dasha from down the street, she's being two tones louder, who else
is?!« hahaha koza, tako so nas učil, sej ne da je »bit glasna« že kdaj bil
problem pr men hihi menda glasnejši vodi pogovor. No po celem dnevu sm že čist
izmučena in se mi po pravici povedano ne da več. Motivacija pade in sam še
čakam, da bo ura 7. Na ulci opazm eno gospo, k se šeta po svojem vrtičku.
Ustavm se in načnem pogovor. Prec se ujameva in zapričava. Sm mislna, da jo bom
dobila, ker je že poznala princip in je enkrat že sponzorirala otroka v Afriki
in ji je bla ušeč ideja...but no, not today. Vseen sva čvekale u nedogled,
dokler nisem že stotič čutila telefona kako vibriba z Roxynimi sporočili. Mislm,
da nism čist dojela te službe, skos poudarjajo, da morš posvetit čas tistim, k
dajejo vtis, kot da jih zadeva zanima ne pa unik že u štartu vidš da ne bo
nč...js se pa ustavm sm na čvek hahaha upsi :D no ženska me itak najprej
napizdi zakaj hodm po takm brez pokrivala (good question) in če sm se
(večkrat) namazala s kremo. Hvala za
skrb. Pol mi pa še dve flaši vode uturi in prav, če bom še rabila naj se na
poti nazaj kr oglasm haha tenks, zdej pa rfes morm dalje! Zadnja ura kr hitr
mine, zato potrkam še na zadnja vrata...odpre mi ženska...js pa takoj
blablablablabla kako morjo otroci delat na ulcah, pa deklice pr 13 v seks
industriji....in me ženska prekine sred stavka... »I have a 16 year old
daughter with a baby on the street and have to take care of her first...« kaj
nej pa na to rečm?! Čist me je šokirala, prov bed sm se počutila....cela v šoku
čakam, da me že končno poberejo. Jao
glih zrd takih mi ni ušeč, da trkaš folku na vrata pa jim tm neki napletaš...nikol
ne veš s kašnimi svojimi problemi se morjo pa oni ubadat. No prec k se usedem v
kombi že pozabm na pretekli dan. It's time for Thursday night dinner z ekipco!
S kr v kombiju preoblečemo semi-spodobno, da ne bomo k eni kmetavzarji uletel v
bar. Z ostalimi ekipami se dobimo v centru. In če sm se zrd česa odločila, da
ne obupam (še) nad to službo, je to DRUŽBA! Preživimo super večer ob dobri
hrani, googlanju hudih tipov in iskanju moža za Roxy. Ha-ha. Mislm, da ne rabm
oment, da sm doma sm padla v postlo...
Poraba denarja:
večerja=16$; SKUPAJ = 16$
Pet 20.10.2017
Stanje pripravljenost:
perem gate, na roke. Why you ask? Pralni stroj še vedno ne dela, ostale so mi še
dvoje gate in dva para nogavic. That's why. Resnično nimam nč več za oblečt. Še
dobr, da vsak dan nosm isto majco za v službo (nč bat, tut to sm sred tedna na
roke oprala haha). Aja. Dežuje. Bale. Sm vedla, da bi mogla kupt ene čevle za
vse vremenske razmere...today's gonna be fun...spokam se iz hiše. Mrzlo je.
Oblečena sm dost + petek je!! It's Friday night drinks in Awards party...itak
nimam kej druzga za oblečt k oblekce tko da še dobr, ne bo težko zbrat outfita.
Poleg standardnega ruzačka sabo trogam še use za preoblečt, ker gremo na party
direkt iz dela. ogabno je to vreme!! Boljš, da bo nehalo padat do 1....nop. v
kombiju na poti se že prpravlamo na razmere. Nataknm si dežni plašč in čez Plan
majco. Kul. Edina mam dežnik. Hahahaha aaadn we're out. Prva vrata odpre model,
k je iz makedonije. Skor sm ga mela majkemi, pa se je premislu zato, k je šele
začeu novo službo. -.- na polno se uščije. Krasno. V prve pol ure mam čevle že
čist mokre do nogavic..Yep. a veš tist filin *špljoc, špljoc, špljoc* k hodš :D
tekam od enih do drugih vrat. Potrkam na vrata ene tetke. Hudo bajto ma. Na
vratih vidm napis v Hrvaščini. Odpre starejša gospa...js pa takoj začnem
pogovor...hitr mi postane jasno, da izraz na njeni faci pomen, da ne zastop
glih kaj govorim haha zato jo prec uprašam iz kje je...prav da iz Hrvaške...sm
rekla a res? Pa Kako si?! Teta se nasmeje. Sm ji rekla, da sm iz Slovenije in da
ful slabo govorim Hrvaško...Loše, loše! Sej sm se trudila po naše razložit, pa
me še po Slovensko ni zastopila. No sama sebe sm presenetla kolk naključnih
hrvaških besed sm se spomnla in iz njih znala stvort še kr razumljiv stavek
haha teto je moje neznanje ful zabavalo, se je precej nasmejala :D no škoda, da
je tok verna, da ves keš da cerkvi, ker oni pa dajo pol sam tistim, k res
rabjo. Hahaha še dobr, da je moj hrvaški besedni zaklad tako skop, k drgač bi
se zihr spustila v debto o tem :p doviđenja. No tekom dneva spoznam še več
Slovanov...v soseski jih je bale. Enga sm mela že tok daleč, da sva pršla do
bančnega računa, sam on pa tega nima...ja kao, kam pa penzijo prejemaš?! Pa nč.
Še vedno dežuje. Čist sm že premočena in premražena. En stric mi naplete celo
zgodbo o tem kako je ne vem kok let nazaj sm pršov en Hrvat, brez usega in je z
lastnimi rokami sezidov »tisto« hišo (btw, huda bajturina) – kamen na kamen
palača, dobesedno....no pred parimi leti jo je menda prodal kot najbolj vredno
hišo v soseski za neke miljone al kva. Skor sm že konc za dans. Aaaaaa, naj bo
že ura cajt!! Potrkam na vrada ene res lepe hiše. Odpre mi ful prjazna mlajša
ženska. Takoj načneva pogovor...js ji razložim kaj delam na njenem pragu itd.,
itd., prav, da je 10 let živela v Dubaju in delala za Emirate in da so tam ful
sponzoriral otroke pa doniral prek službe. Poskušam in poskušam jo dobit pa mi
ne uspeva...pol se ji prdruž še mož s tamalim...ker cukrr mali piki! Seveda možu
vse od začetka sklobasam..but no success. Po dolgem pogovoru se kočno rokujeva
in posloviva, nakar reče ženska kako mam ledene roke, mi bo skuhala
čaj...absolutno ja. Prsežm k sm stopila v njihovo hišo sm skor okol padla. Kaj
šele k sm vidla kuhno...SANJE!!! prav, da se lahko kdaj oglasm, bova skup kej
spekle, k ona tut obožuje peko hahaha no na konc preideva še na športno
tematiko, k pravm, da učim plavanje in gimnastiko je takoj zagrabila...je hotla
vedt kam je najbolš, da bi tamalga peljala pa ne vem kaj...haha spet sm
zgrešila point svoje službe :D vseen sm ji podala par nasvetov glede tega, če
sm že na njenm pragu ne. Je bla čist navdušena. Za zaključek mi reče, da mam
zdej nove prjatle tle in če bom kadarkoli hotla mal vn iz Sydneja, da se lahko
vedno oglasm pr njih. Ja kako so pa eni prjazni ej! No s svojim vrelim čajem se
odjajcam naprej...ura je glih 7 in Roxy nas bo počas začela pobirat. Z eno
tetko sm bla dogovorjena, da se kasnej oglasm, da sam še podatke vpiševa tko da
tečm na tist naslov...čaj sm itak zlila use povsod in se poparla po rok haha
pred hišo skrijm kozarčk za grmovje in potrkam na vrata...matr me je nategnla
teta, zdej se pa dela, da je ni doma -.- jebemtiš. Že vidm Roxy k se prpelje po
ulci. Usi so že v kombiju, premočeni in premraženi, revčki :D takoj si sezujem
ogabne čevle in nogavice in si stopala posedem pod rit...aaaaah toplina. Party se
je začel že v kombiju...na poti na zabavo se itak ustavmo še na večerji. Preoblečemo
se kr v Meku na wcju, Roxy si nafljocka faco kr za mizo med tem k se baše z
BigMacom haha midve z Melti sva si razdelili eno truško pido in vsaka en
falafel....seveda se pa nism mogla upret McFlurry-ju za 2$. YAAAAAS!! It's Friday
and I deserve it! Še predn se usedemo nazaj v kombi so babe zunej na parkirišču
že ogrevale svoje pete in odzumbale na par španskih komadov haha no Ronnie je v
balonu nagrad dobila gajbo piva tko da so vsi razen mene in Roxy začel že v na
poti na žur. Igramo se pivsko igrco, kaj pa druzga...midve k ne pijeva sva zato
svoje deleže podelile drugim haha al so že vsi dobr »načeti« še predn pridemo
do bara haha no dopoldne pred delom smo vsi nrdil še skrivni iziv...vsak je na
listk napisov osebo iz ekipe, k jo je hotu dans premagat v prodajah in zraven
napisat še izziv, k ga ta more nrdit, če ti to uspe. Če te pa premaga oseba, k
si jo ti napisal, pol morš pa ti nrdit svoj izziv! Js sm napisala Melti. Izziv pa,
držat stojo na rokah. No Melti nam je dans usem sprašila riti z dvema prodajama
haha js pa tut nism dobr premislna svojga izziva hahaha...stoja na rokah pred
vsemi na Awards Partyju v oblekci in perilu, k ne pokrije glih cele zadnje
plati (if you know what I mean hahaha), no pa še Brejkdensat bom mogla z Brandonom,
jaooo :D Roxy nas skipa pred barom, dobimo zapestnice za free drinks all night
(sej ne da men to kej korist) in žurka se lahko začne. Po dolgm dolgm času sm
spet zunej v petek zvečer ajjj! :D fajn je spet mal se naplesat in podružt s
kul ljudmi. Naša najbolša meneđerka je pobrala kr nekej nagrad vključno to za
najboljšo ekipco, h kateri sm tut js prispevala 1 prodajo, kar pomen, da bo tut
moja faca na steni slavnih! :D no
preplesan zvečer sva z Melti zaklučle ob tik pred polnočjo, ker nisva hotle same
domov...pa sva se prdružle PK-ju, k naju je pospremu. Kaaaaj sm zjebana...al
jutr spet delam. Safe to say...I'm done ob 1 ponoč.
Poraba denarja: pida=5$,
falafel=1.5$, sladoled=2$; SKUPAJ = 8,50$
Pozdravčki iz skoraj poletnega Sydneya <3
p.s. preberi še dnevnik predhodnjih dni...s klikom tu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar