petek, 14. avgust 2015

The hardest thing to do is to say goodbye...

Skoraj smo že pri koncu moje poletne kamp izkušnje. Kar ne morem verjet, kako se je vse hitro obrnilo in koliko čudovitih trenutkov smo doživeli s to družbo. Po pravici povedano sem že depresivna, ker resnično ne želim domov. NOČEM DOMOV! Zdaj, ko vidim, kaj vse nam ta naš svet ponuja, ne morem niti pomisliti na to, da bi se vrnila nazaj v dolgočasno Novo mesto. Kljub temu, da malo pa pogrešam družino in (nekatere :p) prijatelje, me čisto nič ne vleče nazaj...hmmm bomo videli, kako bo po koncu potovanja. Zaenkrat pa moram uživati še ta zadnji teden, ki nam je ostal.


PONEDELJEK 3.8.2015:
Pa smo prilezli do zadnjega frej dneva v tem delovnem poletju. Kot smo bili obveščeni na začetku, v prvem in zadnjem tednu nimamo celega dne frej. Klasika, brez kakšnih posebnih načrtov...fantje seveda spet odhajajo v kino...punce (Allison, Aisling, CLodagh in jaz) pa smo se odločile, da bomo dan preživele v mestu, prešetale trgovinice, kupile spominke in darilca za domov...in Allison si bo šla naredit tattoo! :D tako smo se dopoldne odpravile proti mestu. Najprej smo se ustavile v Lennox Patisserie, kjer sta si Aisling in Clodagh privoščili malo francoskega peciva...ugotavljamo, da smo od kar smo v Ameriki, postale prav “požrešne” (tako kot veliko ljudi tukaj)! Ker je vse stokrat večje kot v Evropi (prisežem, da to absolutno drži), smo v mali francoski pekarnici, kjer strežejo miniaturno-normalno French pastry, kar malo nezadovoljne z velikostjo hahaha požeruške! Bo treba prešaltat nazaj na evropske porcije! :D
Takoj po tem smo se odpravile proti tetovirnici...trenutno so bili zasedeni, zato nam je zaposleni svetoval, da pridemo nazaj čez pol urce. Ok. Smo se vrnile nazaj v center in zavile v Soco, si privoščile sladoled in opravile obveznosti na wifiju. Clodagh in Allison sta se nato vrnili v tetovirnico, kjer so ju spet “prenaročili” za čez urco in pol. Zato smo še malo posedele v Soco-tu, šle po lokalnih trgovinicah, kupile spominke, in že je bil čas, da se vrnemo...Allison je bila že kar nervozna, pa ne zaradi strahu ampak zato, ker je želela že opraviti haha tokrat nam je končno uspelo. Parkirale smo se v čakalnici, med tem ko je mojster ravno zaključeval s prvo stranko...haha model je tak car, sproščen, zabaven, vse nas je vprašal iz kje prihajamo...mislim, da je semi z njegovih ust slišala najboljši komentar o Sloveniji do sedaj...hahaha “Slovenia?! What the fuck is that? Is it even a country?!”...” Where the hell is it?...do you have like a king or something there?!” hahahahaha res me je nasmejal :D potem sta z Ali opravila vso birokracijo glede tattoja in narisala skico. TIP JE TAAAK UMETNIK! Ko vidiš njegov portfolio, te kar strese! :o Mislim, da je nalašč malo zavlačeval in odlašal tetoviranje, ker je želel dat Ali možnost, da si premisli (mesto tetoviranja so bila rebra...), zato jo je stokrat vprašal, če je ziher haha reva je sam hotla, da bo že mimo! No, ko se je končno spravil na delo, smo bili konec v 15 minutah haha zanimiva izkušnja je bila videti mojstra na delu! Končni izdelek pa je bil itak fenomenalen. No po tem, ko smo se poslovile in odšle nazaj v mesto, je bil že čas za pozno kosilo, ker je bila naša izbrana lokacija še zaprta, smo še malo jadrale po trgovinicah (candy store waaaa!!! :o) nato pa končno hrana v The Well. O MOJ BOG. Po tem, ko 7 tednov večinoma živiš od kamp hrane, tako zelo ceniš normalen božanski čudovit okusen krožnik sreče! :D nebesa!



V kamp smo se vrnile pozno popoldne. Preostanek prostega časa smo preživele v field house, kjer smo rezervirale hostle za potovanja naprej...ooo so excited! Hostel, ki ga imam v Chicagu je takooo simpatičen! Zvečer smo zavile v kantino in nato v trenersko hiško (living on the edgeee haha). Coach Tony nam je razlagal o številkah in na podlagi rojstnih datumov ugotavljal naše osebnosti...WTF?!?! to je noro...čisto vse je zadel (nekaj že more biti na tem... :o). Rekel je, da sva z Denise tako dobri prijateljici, ker imava enaka števila, podoben karakter...potem ga je ona vprašala še za njenega brata...in Tony pravi meni: “njen brat je tvoj perfect match” hahahahaha KAJ?! (ne vem, če sem omenila, ampak smo se o njem pogovarjale ravno včeraj in ugotavljale, katera ga lahko vzame...kako creepy! :o)...tako je bil prepričan v to dejstvo, da je rekel, da se morava spoznati in da bi bil zelo rad zraven takrat (oz., da mu moram sporočit kako se je izšlo!). ne vem, morda ga pa more Denise pripeljati zraven v London oktobra! Haha saj ne da  pretiravam, ampak več stvari kot mi pove o njem, bolj se sliši nerealno popoln zame hahaha soul mate! Mogoče pa res obstaja možnost, da ne bom forever alone hahaha zdaj grem pa lahko vesela spat :D

TOREK 4.8.2015:
Spet sem imela v planu, da bom zjutraj telovadila....ummm maybe not! -.- lenuh! Budnica je bila pol ure kasneje. Po zajtrku smo imele cirkus, ki je minil s svetlobno hitrostjo! Spet smo ustvarjale nove zadeve...
Po kosilu nas je presenetila nooooora nevihta...še nikoli nisem slišala takšnega grmenja in videla takšnih strel :o That was a proper thunderstorm! :o potem pa kar od nikoder....toča! hahaha saj ne, da bi imeli točo vsak dan doma, ampak vsaj vemo kaj to je ane...celoten ameriški del naše hišice (vključno s counselorkama) še nikoli ni videl toče! Vse so kričale, snemale s telefoni, paničarile haha punce so bile res smešne :D zaradi dežja smo spremenili popoldanske plane na deževen urnik...podaljašni free play v field house. Ko je spet začelo padat se je večina kampa vsula v field house...cela norišnica. Otroci so laufali povsod, žoge letele po zraku, kričanje..ojooj! Pred večerjo sem skočila v telovadnico, ravno v času, ko bi se morale odpravit proti jedilnici se je spet na polno ulilo. Krasno. smo čakale, da bo prenehalo vsaj malo...no po 15min smo se odločile, da probamo svojo srečo haha stopimo ven iz hiške, naredimo par korakov proti hribu, ko se je spet na polno uscalo in še toča je začela padat! Šprint v japankah v hrib haha na vrhu sem se kar sezula in pičila direktno po igrišči za lacrosse v jedilnico. Saj je bilo vseeno al si tekel ali hodil....ker si bil enako premočen haha do konca večerje je dež prenehal in spet začel padat tako, da smo lige preselili v field house...na gimnastiki sem se končno počutila uporabno haha ena od mojih punc se je naučila premet nazaj (sicer sem jih nekajkrat fasala po glavi, pa vseeno), drugi je končno po 5 tednih uspel most nazaj...ahhh zaradi takih momentov je vredno biti trener :)
Večer je hitro minil, kar je pomenilo, da moramo na dolžnost...danes spet v hiški. Tamalim sem naštimala Harryja, prvi del!!! Ooooh love that movie! :D po tem, ko sem jih spokala v postelje sem si tudi sama privoščila bolj zgoden skok v posteljo. Jutri pa res v telovadnico!!

SREDA 5.8.2015:
Končno sem spet vstala in šla v telovadnico. That felt good! Po zajtrku pa začetek Olimpijskih iger! Wohoooooo spet norišnica z barvami, cunjami, ekipami...imamo 4 ekipe-države: Indija (bela), Španija (rdeča), Jamajka (rumena) in United Kingdom (modra)...guess on which team am I?! :D po zajtrku smo imeli čas, da se uštimamo za otvoritveno parado. Zbrali smo se pri dekliških hiškah in postrojili po ekipah. Sprevod je vodila skupina trenerjev z ameriško zastavo, sledili smo jim ostali. Vsaka ekipa je imela svojega nosilca zastave. Parada se je zaključila na košarkaških igriščih, kjer so posamezniki iz vsake ekipe zapeli svojo himno (v vsaki od ekip je bila vsaj ena oseba iz te države). Po vseh himnah je sledila še ameriška, ki so jo zapeli vsi američani. Haha fenomenalno!

Potem pa vojna! Jaz sem odpeketala na gimnastiko seveda. Dopoldne smo imeli čas, da sestavimo vaje na posameznih orodjih in streniramo elemente, ki smo jih pilili od začetka. Vmes sem ugotovila, da lahko kakšno noč prespim pri sestrah Eden in Chloe, ki živita v New Yorku in tako prišparam na nočitvah! :D Z Aanisah (s Clodagho dela v Day campu) pa sva se pogovarjali o tem kako grozno bo, ko bo treba rečt good bye...ne veselim se zadnjega dne!
Po kosilu smo imeli počitek nato pa je sledilo pravo tekmovanje. Začeli smo s trampolinom...ena od mojih najljubših deklet (ta je takooo samokritična že pri 8 letih!) se je čist strmala, ker je njena vaja na bradlji najbolj bedna, pa nič težkega ne zna izvest...v glavnem jok na veliko! Sva se morali z Aanisah kar potruditi, da sva jo potolažili in pripravili do tega, da je šla tekmovat na trampolin...kjer je valda razturala. UK je zmagala ddddd! :D res sem vesela, da smo tekmovanje danes tako dobro izpeljali in se že veselim jutrišnjega drugega dela! Otroci so pa itak navdušeni! :)
Po večerji nas je čakalo tekmovanje v vlečenju vrvi...ahahaha fenomenalno! Iz vsake države smo tekmovali po spolih in po starosti...sodelovali pa smo tudi counselorji! Ahahaha kljub modricam in praskam povsod, smo ženske UK counselorke pometle s konkurenco...bujaaa! :D
Zvečer smo se seveda odpravili ven. Bil je Ziggyjev zadnji frej večer, zato smo si dali duška hahaha najprej v Jive na piškot in partijo biljarda, potem v Joint, kjer smo se ob pogovoru o dnevu odhoda tolažili z gromozansko cinnamon roll...kmalu smo se preselili nazaj v Jive in do konca večera igrali biljard. Vmes smo si še razdelili zadnjo campfire bar (mmmmmmmm). Ne vem kam je izginil moj flow v biljardu! -.- izgubila sem vse igre haha še vedno imam en teden časa, da se poberem :p
Ne morem verjet, da večina ljudi odhaja čez 4 dni! :( depresijaaaaa!!

ČETRTEK 6.8.2015:
Drugi olimpijski dan! Po zajtrku smo se vrnili na svoje bojne položaje, da zaključimo v stilu! Danes smo na gimnastiki tekmovali na orodjih. Jooooj kako sem ponosna na čisto vse svoje pikice! Tako so se potrudile! Spet je v tekmovanju gladko dominirala UK (vsaj nekje haha), jupiiii! Pred kosilom sem na poti v hiško srečala Lucio...sva se malo zagovorili...ne morem verjet, da je bila z mano tukaj od samega začetka, čisto prva moja kamperka še bolj grozno pa je to, da odhaja čez 3 dni...malo sva bili nostalgični in sva obujali spomine na doživetja teh 8 tednov, v katerih sva se res navezali! Seveda sem jo tudi opozorila, da naj ne poskuša kakšnih neumnosti jutri, ko je zadnji večer...if you know what I mean! ;)
Pred kosilom sem videla, da imam paket! Yaaaay! Valda sem hitela ga odpret...mmm notri pa razglednica in dve angleški brošurici o Sloveniji in Novem mestu?!?!?!? Hahahahahaha are you kidding me?! :D moja babi ima kar zanimiv smisel za humor haha no bom vsaj naredila malo reklame za Slovenijo...Za kosilo so spet sendvičiiii omg!! I can’t deal anymore! :o killing me softly with this food, killing me softly! :o
No takoj po kosilu smo gimnastičarke šibale nazaj v telovadnico, da končamo popoldansko tekmovanje. Popoldne nas je čakal zadnji športni del OI, ki se je imenoval Apache relay. V bistvu gre za množično štafeto, kjer so sodelovali vsi otroci (nekateri tudi večkrat!)...opraviti pa so morali vse mogoče naloge; od teka po rundi do zadevanja žogice za baseball pa ovijanja v wc papir, narediti peanut butter in jelly sandwich...zabavne in smešne naloge :D najprej smo se zbrali na zbirnih mestih vsake ekipe in naredili plan, kaj bo kdo počel. Potem je sledil štart. Ah ja UK je začela z ogromnim vodstvom, saj smo imeli na začetku tri dobre tekače, ki so šibali po rundi haha potem je pa kaj kmalu ta prednost skopnela :o imela sem v planu, da šibam skozi vse naloge z otroki...hahaha nop. Sem obupala na 4 nalogi (lacrosse), kjer sem že dihala na škrge hahaha raje sem se ustavila pri Auricku, ki je bil tam in sva se malo zagovorila. Care. Zadnja naloga štafete je bila met na koš iz sredine igrišča...mečeš toliko časa, dokler ne zadaneš. Ahja. Fantastično. Moram rečt, da smo se precej zabaval :D
Sledila je še ena od zabavnih nalog, ki se imenuje Lemon squeeze. Posedli smo se v velikem krogu na sredini pa naredili prostor za tekmovalce. Iz vsake ekipe sta v sredino prišla dva para tekmovalcev. V sredini na tleh so bile limone (ena manj kot je bilo vseh parov). Nato so na prvi žvižg sodnika “tekači” najprej skočili na “nosače” (piggy back ride-pozabila slovensko besedo :o), na drugi žvižg so skočili dol in šibali cel krog okoli vseh tekmovalcev, pod nogami svojega partnerja in v sredino po svojo limono. Tisti, ki je ostal brez, je izpadel. :D predstavljajte si šprint v krogu po rahlo spolzki travi...ljudje so bili več na tleh kot na nogah haha po koncu popoldanskih aktivnosti smo se odpravili direktno na večerjo, po večerji pa Rope burn. Pred kosilom so najstarejši otroci (15-16-17 let) z vodjo (mogla bi bit jaz za našo ekipo, pa so potem trikrat zamenjal haha škoda za nas...and you’ll see why later.. :D) odšli po kampu nabirat dračje, palice in karkoli kar bo gorelo...zaposleni pa so na višino približno 3 metrov obesili debele vrvi, ki so se 2 dni namakale v jezeru. Navodilo je bli, da si moral zgraditi in zanetiti ogenj, ki bo gorel dovolj visoko in dovolj dolgo, da bo prežgal vrv. Prva ekipa, ki ji to uspe zmaga celotne OI ne glede na rezultate tekmovanj. Vrvi, material za gorenje in vžigalice so bile vsaka na svojem koncu ogromnega golf igrišča. Na žvižg so posamezniki šibali po vžigalice, drugi pa so začeli prenašati dračje in palice k vrvem in postavljati ogenj. Torej zelo očitno je bilo, da se nikomur ni sanjalo, kako se dejansko postavi ogenj hahaha UK je bila prva, ki je zanetila ogenj in dosegla zadostno višino...škoda je bila le ta, da sem vedela že v naprej, da se jim bo ogenj gladko podrl, v momentu, ko bi moral biti na vrhuncu...pač ogenj brez sredinske baze ne bo stal pokonci ahahaha tako smo gledali ognje, ki so se drug za drugim lepo sesedali v sredino in po 45 minutah končali z “izenačenjem” saj je vsem že zmanjkalo gorljivega materiala (otroci so že laufali v bližnji gozd po več in več lesa), tako da je Irwin naznanil, da drugič v 35 letih njegovega delovanja v tem kampu, nismo dobili zmagovalca, ker nobeni od ekip ni uspelo prežgati vrvi. Jaz sem se samo smejala :D no, pa drugič! Moram priznati, da so bile OI ena boljših aktivnosti tukaj. Loved it!!!
Zvečer sem bila spet na dolžnosti v hiški, kjer smo s puncami gledale Harryja. Tik preden sem šla spat me je na postelji presenetil ogaben pajek...panikaa!! Nisem bila preveč navdušena nad tem, da moram spat v tej postelji danes hahaha z Denise sva vse strknili in pregledali, da ja ne bo ponoči kaj lezlo po naju...lahko rečem, da nisem mirno spala.... haha

PETEK 7.8.2015:
Danes nas je čakal zadnji cel dan tega session-a. Zjutraj se je že videlo, da so otroci nemirni in žalostni, nič več prešernih nasmehov...čuti se napetost v ozračju. Prijatelji/ce in parčki poskušajo čim bolj izkoristit še zadnje moment skupaj...po zajtrku smo šibale v hiško pospravljat in čistit, da bomo imele podaljšano uro zvečer na banketu! :D Annie je zbolela, zato je danes cirkus odpadel...hmmm “I have no idea what to do with my life right now” moment haha zato sem se malo zadrževala v Day campu z Iliso, ki je by the way res carica! (če nisem omenila, ljudje tukej so tako kul!! – razen Irwin, ki ni ravno moj najljubši haha)...potem sem šla na potep po kampu in se ustavila na tenisu, kjer sem na koncu ostala uro in pol in igrala s counselorjem Nickom in enim tamalim, pa je bil že čas za kosilo...tukaj bom res strenirala igranje tenisa, wohooo! :D popoldne sem bolj kot ne vegetirala na gimnastiki in spet skakala po trampolinu...danes je bil Antoniov (day camper) zadnji dan in zapustil nas je brez, da bi rekel adijo!! I’m gonna miss him! :(
Ni bilo časa za žalost, saj smo šibali nazaja v hiške, da smo se uštimali za večerni banket. Praktično smo dobili možnost, da se svečano oblečemo, pripravili so nam bolj “fensi” večerjo (ki sploh ni bila fensi, pa vseeno :D). Večerjo so morali zamakniti za dobre pol ure, saj je dekliški kamp tako zamujal, da enostavno niso mogli začet haha me smo pa stale pred hiškami in se slikale...upsi :D po večerji smo se spet zbrali zunaj, kjer je Rachel naredila še nekaj uradnih fotk, potem pa je sledila “razglasitev nagrad” za sinonime (kamperjev in counselorjev)...izbirali smo najlepše oči, frizuro, najboljšo postavo, najboljši smeh itd....na koncu je res izpadlo smešno predvsem pri counselorjih, kjer smo večino zbrali ravno zaradi nasprotnih razlogov haha za konec so nam pripravili še slideshow slik celih 6 tednov, ki mu je sledil še “year burning”...joooj, so sad! Ko takole pogledam za nazaj, lahko resnično rečem, da je za nami eno čudovito poletje.
Partyyyy! Na koncu so vsem podaljšali uro tako, da smo na zabavi v kantini lahko ostale do 22:30 WOOOOW :D ko smo se vrnile v hiško in spravile otroke spat, smo se z dekleti družile še v naši sobi, pogledale slikice in debatirale o vsem možnem...jutri bo en naporen in žalosten dan, I can feel it already...






SOBOTA 8.8.2015:
Zbudile smo se v čudovito sončno a hrati turobno jutro. Na zajtrku si videl polno žalostnih obrazov na robu joka potem pa še predvajajo pesem “See you again”?! a res hočete, da se vam pol kampa že zdaj zjoka?? :o letele smo nazaj v hiško spakirat punce do konca in odnest vso prtljago na zbirno mesto. Vmes smo se poslovile še od Eliane in nekaj drugih. Punce so tako jokale in smrkale...kakšna drama! :o kmalu za tem je prišel čas, da odide Celeste, ki je bila z name celih 6 tednov!! Ohjoj. Sledila je Emily (so-counselorka)...seveda, da je jokala in še mene spravila v jok -.- thanks! Poslavljanje je trajalo toliko časa, da je bil čas, da se poslovi Ziggy. Komaj sem se pomirila, me je še on spravil v jok! -.- wtf?! Misel na to, koliko časa smo preživeli skupaj, kaj vse smo doživeli in da se po vsej verjetnosti ne bomo več videli me je tako razžalostila, da kar nisem mogla verjet....pa sta oba odšla...jokice smo pa ostale! :) naslednja je odšla Ella, nato Amelie, punce, ki so ju imele prve tri tedne so se ful navezale na obe...Ellin je jokala, Ameli je jokala...neverjetno je kako se otroci in counselorji navežejo(mo) v tako “kratkem” času! Zadnja je odšla Carina, ravno pred kosilom...nisem se veselila časa po kosilu, ker sem vedela, da se bom morala posloviti še od Lucie....grozna je! Takoj, ko je bil čas za odhod je hodila okoli s solznimi očmi, objemala ljudi in se poslavljala od otrok/counselorjev...Heidi, ki je bila poleg mene njena prva counselorka, Dalton in Waz sta bila oba na robu joka in jaz...ko me je objela je bruhnila v jok in jaz zraven. Zagotovila sem ji, da se ziher še vidimo in da ostanemo v kontaktu. Tako me je šokiralo dejstvo, da nisem mogla zadržati solz, še huje je bilo gledati vse ostale s solznimi očmi...KAKO LAHKO DVA ČLOVEKA SPRAVITA POLOVICO KAMPA V JOK?!?! :o naš sestanek po kosilu se je že začel v času, ko smo se nekateri še poslavljali od Hernandez family...tako, še zadnji objem z Lucio, mogla sem ji povedat kako ponosna sem nanjo in kako rada jo imam, potem smo pa res morali it. Groza. Na sestek smo prišli celi šmrkavi in s solznimi očmi, v drugi jedilnici sem videla Henryja (Luciinega princa, s katerim sta preživela zadnje tri tedne skupaj...), bil je zadnji, ki se je od nje poslovil. That was just the saddest goodbye ever...prisežem, it was like a movie scene.
Po sestanku smo bili praktično frej oz smo imeli čas za čiščenje hišk. Ker je bila naša že tako ali tako čista, smo končale v dobrih 45 minutah in smo preostanek dneva preživele na tenisu, v field house, kjer sem se po tako hektičnem dnevu hvala bogu spomnila na bratov rojstni dan in ga poklicala po skypu. Prisežem, da sem pozabila kako govoriti po slovensko!! :o Skypala sem še domov potem pa smo se lepo družili do večerje. Pri večerji smo sedele z Randyjem, medicincem in očetom naše bivše kamperke Rilye. Povedal nam je, da je veliiko otrok tukaj na zdravilih za hiperaktivnost, eni jejo tablet kot bombone pri 11 letih! večina jih s sabo prinese cele vrečke neumnosti in nepotrebnih zdravil/prehranskih dodatkov. Noro, še sam je rekel, da je to nenormalno.
Torej večer so nam dali frej. Preživele smog a v field house, kjer smo gledale Harryja in uživale v druženju. S Cordelio sva poznali skoraj celoten film na pamet! Hahaha v hiški je bilo čudno ozračje...tako tiho in prazno...še vedno je bilo čutiti napetost in žalost...je pa zanimivo, da v prihodnjem (zadnjem tednu) ne bomo imele nikogar v hiški...kar je seveda fajn pa hkrati tudi ne. We’ll see! :) Vse smo potrebovale konkreten spanec, zato so se precej zgodaj odpravile spat...jutri pa zadnjemu tednu na proti!!


NEDELJA 9.8.2015:
Prvič so nas na dan prihodov pustili spati dlje! Po zajtrku nismo imele veliko za počet, saj smo spucale vse in sploh nismo pričakovale nobenih otrok tako da smo sedele zunaj na travniku, igrale karte, izdelovale zapestnice in igrale ukulele :D med tem, ko je večina dobivala otroke v hiške, smo me lepo šibale gor in dol po kampu...glede na brezdelje je dopoldne minilo precej hitro in že je bil čas za kosilo. SPET SENDVIČI?!?!?!
Otrok je zelo malo. Takoj smo se spoprijateljile s fanti iz mlajše hiške...kakšni careti! Owen je pojedel enciklopedijo! Haha smo ga vprašale kaj misli iz kje prihajamo pa je naštel; Češko-Slovaška, Vzhodna Nemčija in druge čudne nič več obstajajoče države hahaha care je ostal v 1940’s :D
Izvedele smo, da je bile den od fuuuul kul counselorjev včeraj odpuščen, ker je pred banketom starejšim kamperjem dal alkohol med tem ko je sam šele 18?!?!?! I’m so shocked!! Pa imela sem ga za enega bolj odgovornih moških counselorjev...drama.
Popoldanske aktivnosti so se vlekle. Malo sem se družila z Jedom, Petrom in Clodagho, ki so planirali stvari v NYC, pred večerjo pa sva z Denise igrali še tenis. Mislim, da smo že vsi tako na off z možgani, da se nam že blede hahaha ko smo v hiški se kar histerično smejimo vsaki neumnosti...mislim, da bo tale teden resnično na free :D
Po večerji smo morali nadzorovati odbojko (praktično nisem počela nič) potem pa smo šli ven. Na bowling in McDonalds na wifi. Malo planiranja za potovanje in je že bil čas za nazaj v kamp. WE NEED SLEEEEEP! :D



Naslednjič, ko se javim pa več o dogodivščinah v zadnjem tednu, čudovitih spontanih dejanjih in zadnjem slovesu ter odhodu novim mestom na proti.


Xoxo

*D*

Ni komentarjev:

Objavite komentar