No pa je prišel čas, ko si (ŽE ZDEJ!!!) na moment
želim tistega hladnega vetrčka, ki smo ga bli deležni še pred dvema tednoma (ko
sm okol hodila v dolgih rokavih!). Sej bi rekla, da se počas poslavljamo od
pomladi in lezemo proti poletju, pa bi se grdo zlagala...kaj počas, iz dans na
jutr je začelo sekat, temperature pa tut tam do 30, dnevno! :) pa se raj ne bom
preveč pritoževala, da se ne bo današnje deževje predolgo zadržalo.
Spet je za mano eno ekstra pester teden. Ful
sem se veselila prvega pravega delovnega dne v novi službi (več o tem kasneje),
ampak, ker sem začela šele v četrtek, sem mogla izkoristit te tri dni za izlete
in raziskovanje. Čeprov sm v Sydneju že skoraj dva mesca in sm vidla že kr precejšen
del mesta, še vedno nism odkljukala vseh predlogov na mojem seznamu “must see”.
Tako da sm se kr prec v pondelk odpravla na pohod proti Centennial parku (prbl.
45min hoje od doma). Park je gigantski, mislm, da majo ene tri jahalne šole,
kjer se lahko zmeniš za jahalni obhod po parku – sm hotla, pa je 90$ za eno
uro...pfffff tok si pa ne želim haha ljudje tukej športajo, igrajo kriket,
poležavajo na travci...res krasen park in možnosti za zabavo je neskončno. Sam
pazt se moraš črnih labodov (al karkoli že je ta žival) haha don’t make eye
contact and if they start staring at you....run hahah ....oh the things you do
for a photo :D (ne ni me napadu labod, ni pa blo daleč do tega). Iz svojega
seznama sem odljukala še Paddington, področje mesta, kjer se nahajajo luštne
barvite vrstne hiše, ki skupaj sestavljajo Paddington market. Po kakšnih 5 urah
hoje, se končno spet smestim doma.
Po obhodu
okoli kampa se zaveva, da sva v RAJU! Zalivčki, peščene plažice, gozd...imaš
filing k da si nekje na Tajski ne pa v OZ! Odločile sva se za eno ne preveč
zahtevno traso trekinga. Preučile zemljevid poti in pičile v HRIB. Sm rekla, da
začnem telovadt :D sonce se je prikazalo glih, ko sva stopile iz sence dreves. Matr.
Ljudje se ne hecajo, ko pravjo, da je avstralsko sonce another level! Po kakšni
uri hoje (na uč ocenjujem haha) se znajdeva na NORI razgledni točki na eno od
plaž v parku. Če bi slike povedale miljon besed, to še vedno ne bi blo niti
približno dovolj za opis kulise, ki jo vidiš na lastne oči. Vzame ti sapo. Zares.
V takih momentih me še vedno čist šokira dejstvo, da sem v Avstraliji...še kr
ne morm vrjet. Po dolgi pavzi za fotošuting se končno odpraviva po poti naprej,
dol do plaže...sam k je poti kr na enkrat zmankal in sva se ustavle pred
skalami, šavjem, če bi šle še kam dlje naprej pa vrjetno tut koncem klifa...zato
sva se rajš obrnile in pičile nazaj po isti poti proti začetni točki. Na sred
poti naju je presenetu real life divji kuščar, tak precej dobre velikosti – welcome
to the real Straya haha. Pa nisva ble čist zihr (še zmer nism) al so napadalni
al ne, al skočjo nate, al te pojejo, al te ugriznejo, al te odnesejo u svoj
brlog, al bo teku za tabo, če boš švignu mim...pa sva zato kr ostale na varni
razdalji za njim in je pač on narekvau (ekstra počasen) tempo. Vsake tok časa
je skrenu s poti, k da naju je mal hecov, nakonc je pa le odhlačal v šavje na
desno med tem ko sva jo me ucrvle v levo. Po hitrem postopku. Sej pol sva
srečale še enga pol manjšega, pa sva reskirala in šibnle mim, itak se nama je
mudilo na ladjico...a veeeš :D
sonce je pripekalo, vroče je blo za znort, švic
je kr teku od naju. Mmmmm ni se za hecat, morš bit kr previden, da te ne zažge
k picka na žaru.
V torek zvečer sm kr na vrat na nos še
bookirala Whale watching cruise za sredo zjutrej v upanju, da bom kljub koncu
sezone selitve kitov še uspela vidt kakšnega. No najprej so nam v sredo zjutrej
poslal mail, da je jutranji cruise odpovedan zarad dežja in da v tem primeru
dobimo povračilo denarja ali prebookiramo na popoldansko odpravo. Valda nism
upoštevala znakov vesolja in sm rajš prebookirala na popoldne....aaaa, priložnost
zamujena, ne vrne se nobena tko kot se ne bo vrnilo mojih 92$, k sm jih
dobesedno vrgla v tasmansko morje. Aaaaah ja, ima se, može se...?? Vidl nismo
niti pitčev, k ponavad letajo okol, al pa delfinov k se tut velikrat zadržujejo
tle, kaaaaaj šele kitov. Jao, I should’ve just requested a refund. Na konc
dneva pa še pogruntam, da me je sonce tok zapalilo po faci o šit haha koza,
nism uzela kreme za sončenje, ker je blo itak oblačno. Wtf. #paradajzek.
Evo pa je bil po hitrem postopku že
četrtek, sploh ne morm verjet kako hitr se obračajo dnevi tle. Megan sem
obvestila, da sem dobila novo službo in da bom žal mogla zapustit Proteini
ekipco. Kakšno srečo mam, da mam tako razumevajočo šefico, ki je hvaležna že za
to, da je nism pustila na cedilu in bom še vseen oddelala zadnji vikend. Meanwhile,
nova služba je pa ZAKOOOON!!!! Oddelala sem dva šihta – jutranji (6:30-15:00)
in popoldanski (12-19). Absolutno obožujem delo tam, vse je velik bolj
organizirano kot v Proteiniju, velik večje in velik bolj profesionalno, if I
may say. Pa ne, da Proteini ni tak, sam res majo premal placa! Tukej pa – sej se
dela, ko je lunc rush hour smo k kure brez glave, ampak je vse lažje, ker si
zadolžen samo za stvari za pultom in ne rabiš skrbet kdo hrano odnaša in
kam...ti sam flikneš na krožnik pa čao. Ekipca je super, vsi so ful prjazni,
šefica je carica in ful skulirana tako da res, spet se mi je čist usralo s tole
službo. Da ne omenjam kako dobro hrano majo...ko si novinec, lahko poskusiš vse
iz menija za kosila (kasnej sam cenejše stvari haha) in uživaš v svoji pavzi. Noro.
Poleg tega pa na konc dneva kar ostane in ni več ok za prodajo naslendji dan,
lahko odneseš domo...and I mean....that’s a loooooot of food man!! V petek
zvečer sm nahranila vse cimre (glej slike spodaj). Jebemtiš, sej sploh ne bom
več rabila v trgovino hodt! How cool is that!
Zadnji vikend v Proteiniju pa tut ni minil
brez gužve, tokrat se mi zdi, da smo se pa res nadelale tako v soboto kot v
nedeljo! Očitno, ko se začne tako vreme zunej folk kr ponori in vse kar delajo
je sam to, da hodjo na brunch vsak dan vn jest haha again – ima se, može se! Za
good bye sm v nedeljo razbila še kozarc za smoothie in vrgla po tleh deskice za
krožnike gor položit. OOOPAAA!
Zelo sem hvaležna za tole izkušnjo in kar
mal sm žalostna, da zapuščam svoj prvooooo službo, ki sem jo dobila v Sydneyu. Ne
morm vrjet, da sem v dveh mescih tukej zamenjala več služb kot kadarkoli prej v
celem življenju hahaha werk,werk,werk :D glih tko ne morm vrjet kolk sm odnesla
od tele službe, kolk sm se naučila, strenirala (zdej že pobiram naročila brez,
da si zapisujem na listek, ha, kaj pa to! :D), kolk sm pridobila na samozavesti
v interakciji z ljudmi in tisoč drugih zadev...še najbol sm pa hvaležna Megan,
ker mi je dala priložnost, kljub temu, da na moje cv-ju ni blo nič kar bi blo
vsaj podobno delu v kafiču – no zdej pa je, and I couldn’t be happier I had
this job! Ampak zdej je čas za nove zmage in mislm, da bom v BWF dobila še več
priložnosti za osebnostno rast in razvoj. LET’S DO THIS!!!
Kmalu z vami delim še prispevek o Avstralcih
in življenju tukaj...skozi moje oči. That should be pretty interesting so make sure you don’t
miss out! ;)
...do takrat pa – in a while crocodile!! :*
p.s. še nisi prebral mojega zadnjega
posta...no worries, klikni tukaj! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar