"Congratulations, you have been successful in the interview..."

Pon. 9.10.2017

Stanje pripravljenosti: Prvi frej dan! Wiiii, čeprav sem ga začela že zgodaj, saj me dopoldne čaka intervju za delo v organizaciji, ki pomaga dobrodelnim ustanovam zbirati sredstva – torej služba od mene zahteva, da pridobim čim več donacij...glede na moje Neizkušnje, bi bla tale kr zanimiva haha »intervju« traja eno uro. Da ne bo kdo mislu, nism sedela ena na ena z direktorjem, ki me je eno uro izpraševal vprašanja tipa »zakaj pa ti misliš, da bi bila dobra za to delo?«...skupaj z ostalimi prijavljenimi se posedemo v pisarno kjer nas sprejme direktor organizacije Earth Impact. Ta nam razloži kako podjetje deluje, kakšna so načela, kaj služba od nas zahteva in ostale podrobnosti. Pravi, da se vsak teden družijo z zaposlenimi, organizirajo road tripe po državi in družabne dogodke. Seveda so tu še bonusi za tiste, ki dobro delajo in so prizadevni. Zveni super. Potem vsak deli nekaj dejstev o sebi, izkušnjah in odgovori na par njegovih vprašanj. Na koncu pove, da nam sporoči do četrtka, če smo bili uspešni in kdaj lahko začnemo z uvajanjem. Ok, po pravici ne pričakujem ničesar....zato kar pičim proti Bondi Beachu, kjer sem zmenjena z Jasmin, da preživiva ta krasen sončen in topel dan na plaži! #lajf ...kasneje se nam pridružijo še fantje, Pakdat spet pripelje novega prijatelja haha al se naš skupni chat na Fb kar širi in širi :) voda je še vedno mrzla, zato se kljub Jasmininem prepričevanju ne odločim za skok v morje...

Popoldne se počasi spokamo nazaj proti centru. Jaz sem zmenjena z Argentinotom, da se oglasim v stanovanju in mu predam polog za sobo. Pa se mi model ne oglasi. Ha, dobr. Dobim sms sporočilo...Earth Impact: »congratulations, you have been successful and are hired. Come for training tomorrow or Friday and start work right after that.« WHAT?!?! Čist sm zmedena. A kr tko?! Mislm, ne me narobe razumet...plača bo solidna, plus če mi rata dobr delat dobim kr precej bonusov, pa še ful time je.... sam...kaj pa Proteini??  Kaj bom pa Megan rekla zdej?? A naj sploh sprejmem nov job? Ok tut fantje in Jasmin se strinjajo , da bo služba za več keša boljša izbira tako da se kar lotim sestavljanja smsa za Megan. Probam čim bolj razložit situacijo in upam, da bo razumela, da je moja prioriteta trenutno dindin in da bo ful time job boljš zame. Ponudim se, da še vedno lahko delam vikende, če bi me rabila, saj bi si tudi sama to želela! Prov bed se počutm, da sm jo tko skenslala po fakin tred pravih delovnih dneh! :o a se to sploh lahko? Haha Nimam kej...držim pesti, da bo razumela in sprejela mojo odločitev. Vrnemo se v center, Argentino se mi pa še kr ne javlja....nč pol mu pa ne bom dans nesla keša! Se odločimo, da gremo na večerjo....ja spet na Noodle market...don't judge! I'm such a bad person ahahah, ne zdej pa res zadnjič zadnjič!! Tokrat po tehtnem razmisleku vzamem Pad Sew eew nudle...ooooo nebesa!! Sej glih k se lepo najemo, je že ura tok, da je treba počas proti domu (babiceee, spanje ob 10!) poslovimo se do jutri, ko nas čaka en nor dan...Glih tok, da ne tečem proti hostlu, ker tok piha in me tko zebe! Aaaaaah, komej čakam en vroč tuš zdele *.*....HAAAA the joke's on you woman! Nema tople vode zate danes ha-ha-ha. :( tko, če se že v morje nis hotla namočt, si pa zdej dobila cold shower. Shock.

Poraba denarja: kosilo= 9.90$, večerja=12$; SKUPAJ = 21$

Tor 10.10.2017

Stanje pripravljenosti: aaaaaaa končno!!!! Danes se pokamo proti Featherdale wildlife parku kakšno slabo urco stran od Sydneya. Vsi smo že na trnih, ker bomo končno v živo spoznali prave avstralske živalice...kengurujčke, wallabije, KOALE...!!! Ob 9 smo zmenjeni na centralni postaji iz kjer se z vlakom podamo proti parku. Začuda ni nobene gužve za vstop. Plačamo, vzamemo hrano za kengurujčke in že smo na pragu...

takoj iz prve nas pričakajo wallabiji, leni vombati in številne vrste ptic (ki ob malih kengurujčkih itak nikogar niso zanimale). Čist noro je, da wallabiji kar tako prosto skakljajo okoli, pridejo do tebe, se pustijo božat in si kar sami s tačkami postrežejo s hrano iz tvojega kozarčka. Mislm, da ni treba izgubljat besed o tem kako smo že po prvih 2 minutah nrdili tisoč slik. 

Al smo k otročki v trgovini s (pravimi) igračkami! Nadaljujemo sprehod po parku in smo že pri KOALAAH!!! Iiiiiii, za dodatnih 25$ se lahko z eno tudi slikaš, jo pobožaš, le v naročje je morš vzet. :( vseeno, nepozabno! Božala sem pravo koaloo, kako so mehkee, ko igračke!!! Paznica v ogradi nam razloži par dejstev o koalicah; spijo tudi po 20 ur na dan, vmes se malo zbudijo, pomalicajo in to je to...od ne vem koliko stotih vrst bambusa te zbirčne Metke jejo samo kakšnih 20, pa še to samo drobne mehke zelene listke, ostalo pa fliknejo stran! 

Haha po tem nepozabnem doživetju se odpravimo na naslednjo postajo...še več kengurujev in wallabijev, ki se prosto šetajo okoli in sam, da zagleda lonček v tvojih rokah, že priskaklja do tebe te zgrabi za roko ali lonček dejansko potegne proti sebi. hihihi Prov čudno mi je, da niso bajski, k pr vsakem mal pomalčkajo! :o vidmo še vombatke in quoko (najsrečnejšo živalico na svetu!)

Pot nas vodi še mimo pingvinčkov in ptic do tasmanskega vraga...avtohtone vrste živali, ki živi samo, ne boste verjeli, na Tasmaniji! Tale se kr ni hotu ustavt za fotko, no pa itak ni najlepša stvar na svetu tko da nč hudga :D

slišmo, da se na sredini parka glih pripravlja predstavitev krokodila...že tečemo! Paznica nam razloži par zadev o teh norih živalih in nam pripravi mali šov – pokaže, kako se požene za hrano na kopno in kako po hrano skoči iz vode! Wau...ne bi si želela tegale srečat kje u živo :o 

v parku tako lahko vidiš še dingote, emuje in se več kengurujev. Po tem, ko nam en skor pobegne iz ograde (thanks to Jasmin haha še dobr, da majo dvojna vrata in dvojne ograde haha), se razgledamo še med plazilci, vidimo varane in papige ter si privoščimo malčko! 

Pred odhodom domov je pa itak obvezen obhod po trgovini s spominki. Waaaa, polni navdušenja in lepih vtisov se odvlakcamo nazaj proti mestu in po poti kar ne mormo nehat razpravljat o tem doživetju haha očitno je, da smo čist adijo!

Po vrnitvi v center se fanta in Jasmin ustavijo v hostlu, da odložijo stvari nato pa se podamo proti obali....na palačinke!!! Wopwop slabih 45min hoje kasneje smo si jih res že pošteno zaslužili...tole je eden boljših placov v Sydneyu in precej priljubljen kafič po prežurani noči, saj so odprti 24/7!! Because why not pancakes at 4 am. :D itak smo rabil glih pol ure, da smo se dejansko odločil kaj želimo in naročil....in absolutno tale bombastična poslastica ni razočarala! Njamaaa

Jasmin in Pakdat se odbajsata nazaj proti hostlu, jaz pa se z Willom in Ashem odpravim na sprehod čez Harbour Bridge. Če bi bilo vreme lepše, bi bil tale pogled iz mosta še bolj neverjeten. Wau. Google maps oceni, da nam bo sprehod čez uzel približno uro in pol....js ne vem čez ker most stric google hod, ampak mi smo ga prehodili v točno 18minutah ležerne hoje. What?? Nč, to bo to za danes, sam upam, da bo še kej tople vode, ko pripešačim nazaj v hostel...

Poraba denarja: OPAL=20$, Featherdale park=25$ (s popustom), slikanje s koalo=25$, kosilo=6$, palačinke=12$, večerja=3$; SKUPAJ = 91$

Sre 11.11.2017

Stanje pripravljenosti: aaaa Pakdat je danes odšel v Adelaide, Jasmin jutri odhaja, kaj bom pa zdeeeej??? Spet brez prjatlov :( ker je Jasminin zadnji cel dan, ga preživiva skupaj še z nekaj dekleti iz njenega hostla in se odpravimo v bližnji šoping center. Počasa že delam seznam stvari, ki jih moram kupit za novo sobooooo! Btw glih sm plačala polog in končno je soba zares moja! Dan selitve – nedeljaaa! Po lahkem kosilu se ostala dekleta odpravijo nazaj proti hostlu, midve z J pa še malo okol. Zavijeva v Sephoro, Mac sva raje izpustili, ker bi drugač tam pustila glih ves svoj keš.......na poti nazaj proti centru mi kočno odgovori Megan iz Proteini Cafeja...pravi, da razume mojo situacijo s službo in da ni panike, če bi pa vseeno lahko prišla delat še v soboto...JA VALDA! Huh, se mi je kr kamen odvalil od srca....še vedno mi je prov bed, da sm jo tko skenslala, al mi je glih ratalo ušeč delat tam :o the thins we do for (more) money! :o torej v petek začnem z uvajanjem v novo službo, v soboto še oddelam v Proteiniju, v nedeljo pa selitev! Ni kej, pester vikend bo! Jasmin v hostlu odloži nakupljene stvari, nakar se kar na mestu odločiva, da se odpraviva ven na zadnjo večerjo...strica googla vprašava o najboljših placih za jest v mestu...Caffe Roma. Priročno čisto blizu mojega hostla tako da pot na noge pa pešaka, itak odprejo šele ob 6. Torej se nama nič pretirano ne mudi, nobena od naju niti ni še pretirano lačna. Tako se ustaviva na parih mestih po poti in v ležernem tempu premagujeva Sydneyske hribe. V restavraciji se pojaviva par minut po odprtju, tam pa že precej ljudi. Že mora bit dobra! Že v naprej sva si vse splanirali s čim se bova razvajali in si dobrote tokrat delili, predvsem, da prišparava pri dragocenih dindinih. Najprej se odločiva za garlic pizza bread...vse kar mu manjka je še dobra mocarelca po vrhu pa bi imeli ene fantastične pičiče! 

Za sladičko pa Pizza ala Nutella....a je lahko še kej boljšega kot nutella na pica kruhu?!?!?! Sploh ne bom zgubljala besed, rajš prpopam slikce :D naj vas ne prestraši »velikost«, ker je bilo testo ekstra tanko, obseg pa nekje velike pice v sloveniji (halo, sej nismo v ameriki haha). Kljub temu se po končanem bajsanju sam še naslonva na stol in nemo obsediva. Matr tole je pa bla zadnja večerja v stilu!

Plačava in se odkotaliva vsaka v svoj smer – Jasmin na vlak, js pa v hostel. *bruh, bruh*

Poraba denarja: Kosilo=9.90$, depozit za sobo=400$, večerja=14.50$; SKUPAJ = 424.4$

Čet 12.10.2017

Stanje pripravljenosti: jutro danes začenjam v izi. Z Jasmin sva zmenjeni šele ob 11, da se ona lahko v miru pripravi na odhod domov. Mene pa najprej čaka zajtrk in še nekaj dela za blog. ob pol 10 se počasi odpravim peške proti operi. Tam ugotovim, da me je klical Ross iz Earth Impact, moje nove službe.....jaooo k bi vedu, da sovražim govort po telefonu! Suck it up woman, it's for you'r job!! Kličem nazaj, k sreči se ne javi haha v tem času se mi že pridruži Jasmin. Odpraviva se proti najstarejšemu predelu mesta – The Rocks...na poti me spet kliče Ross... »Inhale, exhale, you got this!« Hello?! Blablablablabla, ok prav, da me hoče sam spomnt na jutrišnje uvajanje, kaj rabim sabo in kdaj se dobimo. Kul, see ya then! ....no vidš, da ni blo tko hudo...ahhhh tle bom očitno še velik nekih svojih strahov premagala :D midve se že lepo smestiva na hribčku v parku z norim pogledom na Harbour Bridge. Tam posediva se malo posončiva in kasneje nadaljujeva sprehod proti Darling Harbour, kjer si privoščiva kosilo. Počas bo že treba nazaj proti hostlu, saj mora Jas na letališče. :( pospremim jo na železniško postajo kjer se posloviva...ona se nato odvlakca proti »domu«, jaz pa raziskovat še nevidene dele mesta....Market v China Townu

....poln stojnic z vso mogočo kitajsko kramo hahaha česa vse pa ti ne prodajajo ajjjj, uč vržem še na kitajski supermarket (svašta, ene stvari so prov bizarne!!) in pičim proti domu. And I'm all alone! Zdej pa re sne vem kaj nej sama s sabo....ahhhhh ja, še ena slaba stran selitve v tujino, polno folka okol tebe, ampak brez prjatlov in družine se definitivno počutiš osamljeno....bolš da bodo jutr na uvajanju kakšni kul ljudje! :)

Poraba denarja: kosilo in ostanki za večerjo=9.90$; SKUPAJ = 9.90$

Pet 13.10.2017

Stanje pripravljenosti: petek 13! Dopoldne začnem umirjeno z zajtrkom in pripravami na uvajanje v novo službo. To bo še zanimivo! :) Ves čas se prepričujem, da je dobro, da sprobam še kaj drugega kot že klasično in ustaljeno delo z otroki, v čemer sm že od kar sem prvič začela delati pred dooolgimi leti :D mislm, treba bo sprobat ane, če ne probaš, ne veš. Si mislm....v primeru, da bom zelo pogrešala učenje in delo z otroki, bom pa točno vedela, da je to nekaj v čemer se vidim in kar želim početi. Makes sense? Does to me :) že hodim proti glavni pisarni Earth Impact-a. Zopet izpolnim predstavitveni list in se pridružim ostalim 6 kandidatom, ki so danes na uvajanju. 3 tujke (poleg mene še Nemka in Švedinja) ter 4 domačini (trije Avstralci in en sosed z Nove Zelandije, po imenu in izgledu pravi Maor! :p). Začnemo s predstavitvijo vseh zbranih vključno z mentorjem; ta je Britanec, ki je v Avstraliji že 4 leta in pravi, da je začel svojo pot točno tu kjer smo zdaj mi...z vsemi birokratskimi zadevami, obrazci, pokojninskim skladom, davkih in pogodbo. Huh, nč se ne špara model, glih tok, da nas ni zametov s papirji! Na hitro gremo še čez pravila, kako se obnašati, ko nosiš uniformo in predstavljaš firmo, kaj obleči in podobno. Pogledamo še prispevek o organizaciji za katero bomo dejansko delali – Plan International in hvala bogu...pavza za kosilo! Nič ne odlašamo, sam da se najemo, nas že čaka drugi del uvajanja – imitacija terena. Mal igre vlog hihi. Učimo se kako izpeljat pogovor od uvoda do zaključka, kako se držati, kretnje z rokami, glasnost in ton govora, kje stati, katere tehnike »prodaje« uporabiti in ostalo, da bomo ja uspešno prišli do zaključka in donacije. Mentor navije musko, mi pa v parih vadimo pogovor na teren in skušamo preglasiti ozadje – pravi Ross, da je to zato, ker te zunaj itak vedno nekje dobi, kar moraš preglasit – kosilnica, avto al pa gasilska sirena haha tole bo res še neki zanimivga :D po dobrih petih urah uvajanja smo približno 5% ready za pravo delo...sej ni panike, mamo še cel vikend da zvadmo, začnemo šele v pondelk. Ha-ha. Še dobr, da bomo vsaj prvi teden spremljali vsak svojega mentorja in se učili na licu mesta...bolš da, k ne vem, če so moji možgani že zmožni v angleščini hitro sprocesirat in odreagirat v nepredvidljivi situaciji v pogovoru haha Btw od pasu navzdol mormo bit v črnem...tut čevlji! Pismu, zakaj nikol nism marala črnih tenisk, zdej jih morm it pa kupt! -.- a ne vejo, da je multi colour the new black?! Anyways, upam, da bo tole šlo kot treba. No, če ne, se bom pa mal naučila glumit...big deal. :D popoldne se odpravim na sproščujoč sprehod po centru, da si odsedim zasedeno guzico. Mal mam časa za razmislek...počutm se kot da sm tukej že najmanj sto let :o ...ni kej, odločitev, da se preseliš tok daleč in na neznano lokacijo s sabo prinese tudi veliko mero osamljenosti. Kdaj paše mal samote, v enih momentih si pa res želiš smo, da bi vidu vsaj kašno poznano osebo, kaj šele družino in bestije bajske. Al neke ljudi že spoznavaš pa to, sam ti definitivno ne morjo nadomestit enga kvalitetnega pogovora z nekom, k te pozna. Sej veš, »kva je pa dans lepo vreme...«, »ej ti, a greš dans kej na plažo, al uno znamenitost pogledat?«, »ej a se dobimo na night noodle marketu pa rečemo kašno o čist random stvareh?« .......the price you pay :) sej vem, da bo s časom lažje. VSAK začetek JE težak, pa naj si še tko lažemo v faco, da u bistvu ni. Ampak zadeve se bodo poklopile, družba bo že pršla, pol pa januarja sploh ne bom hotla drugam! Daj času čas pravjo...kdo že?! Aja, mogoče tut ne bi škodlo, da sm mal manj people hejtr pa se dejansko spravm kam koga spoznat???? BUT WHYYY :( hahaha a se sam men zdi, al dan dans 90% folka »druženje« enači samo z žuranjem in zapijanjem, dan za dnem in noč za nočjo? Because it sure seems like it...mogoče pa sam js živim v paralelni univerzi pa sm ponesreči obkrožena sam s takimi....pol sm pa js čudaška pa nedružabna. Sori k grem spat ob 10.

TO TO LIST:
be less people hater!!!!!

Končno sm si kupla nov zvežček za dnevne zapise. Tak ful lep, čist zame, pa še na razprodaji je bil – names 5$, 3$, bargain!! Za večerjo sm si kupila še vrečko brokolija, k ga bom sam fliknla v ostanke riža od kosila #savingmoney al, če sem bom pa kej naučila tle, je pa uporabljanje mikrovalovke. Zaenkrat nism še nč zapalila al pa vrgla v zrak *self high five* in ja, prov vidš, doma nimamo mikrovalovke, ker je ne rabimo! Caret sostanovalec se spet norčuje, ker me vsak večer vid na kompu...prav, če pišem domačo nalogo...hahahaha že dolg ne veeeeč, yaaaas! Glih majo tipi razpravo o klimi v naši sobi, je sosedu čist zmočila postlo, ker je iz nje kapljalo. Vsi so si enotni, da definitivno te nočitve ne bo plačov – je že res, postlo ma čist mokro...hahaha ne morm si kej kot pa da se smejim njihovi razpravi...pa ne temi ampak načinu, tonu in naglasu govora hahah Britanci :D nč, treba bo zaklučt z domačo nalogo...jutr me čaka še zadnji delovni dan v Proteiniju :(

Poraba denarja: kosilo=10$, rokovnik=3$, večerja=2$; SKUPAJ = 15$

Sob 14.10.2017

Stanje pripravljenosti: službo dans začnem šele ob 10 zato si jutro valda vzamem čist na izi...sej je le nedelja! :) počasa pozajtrkujem in se pripravim na odhod. V kafiču ne čutm neke posebne napetosti al pa zamer s strani Megan, ker sem jo »pustila na cedilu«. Spet mamo tok dela, da sam letamo gor pa dol...pucamo, neskončno posode, neskončno hrane...cela norija. Mislm, če ne druzga, me bo ta izkušnja zihr naučila kako se hitr obrnt. Spet sm nrdila par smoothijev in pobrala PAR (!!!) naročil. Glih, k sm se navadla, pa odhajam...mi je res kr žal, da ne morm več tle delat -.- Na konc spečm še bananin kruhek, nrdim pire iz sladkega krompirja in falafle. Overall, vse smo izmučene ampak še ena dobro speljana sobota za nami! Predn smuknem čez vrata se še mal zagovorim z Megan. Tazadno kar si želim je, da bi si kej slabga mislna o men, zato se ji še enkrat opravičm in obrazložim zadevo. Na moje presenečenje je odziv čist neki druzga kar sm prčakvala...prav, da čist razume in da s tem, ko da možnost enmu backpackerju tako k sm js, točno ve v kaj se spušča in da je velika vrjetnost, da ne ostaneš za dolg. Huh. Še dobr. U bistvu me še pros, če lahko pridem še naslednji vikend, ker nima pokrite te izmene...JA DDDDD!! kadar čš, valda da pridm :) no pa se bodo zadeve počas začele poklapljat.......v hostlu se sam še fliknem na postlo in obsedim. Tisti k me dobr poznajo bodo točno vedl kaj se mi še motalo po glavi......kaj pa večerja?? Hahaha na hitr se odločm....Night noodle market....men res ni pomoči. Ampak dans nism še nč zapravla tko da si laho zdej prvoščm hahaha  zunej dežuje...še univerzum mi hoče preprečt to nespametno in potrošno odločitev, a js se ne dam! :D čez dobrih 20min, že stojim v vrsti za Puffle in dež poneha. Daša: 1 – Univerzum: 0! Vrsta se počas premika....no sej mogoče bom čez kašne pol ure glih pršla do svojga korejskega sirovo jajčnega vaflja s korejskim pohanim pickom. Mmmmm *.*

S svojo prelestno večerjo se tako sprehajam po marketu...deležna sem številnih poželjivih pogledov....in si mislm, k bi blo tko kdaj še kadar nimam hrane v roki!!! Hahaha (not)kidding :D sej sm se kr hitr spokala ven, da ne bi »ponesreč« še v kašno vrsto zavila...tole bo čist dost za dans. Zdej pa šibam nazaj pakirat, spet dežuje.

JUTR SE KONČNO SELIM!!!!!! Wopwopwopwopwopwopwop

Poraba denarja: večerja=16$; SKUPAJ = 16$

Lupčkii vsem!! <3 

P.s. klikni TU, za predhodnji prispevek! 

"What's your plan?!"

Sre 4.10.2017

Stanje pripralvjenosti: Jutri se moram izselt iz hostla...trenutno sm kr na trnih, ker ne vem kaj bom s stanovanjem...če mi bo tole danes všeč, upam, da se lahko že kr jutr vselim! Če ne, vzamem tisto od včeraj in počakam ekstra 10 dni, da bo soba vseljiva. Fak. Potihem upam, da mi bo tole danes všeč, samo zato, da se lahko čim prej vselim in nimam dodatnih preglavic z bookiranjem hostla v zadnjem momentu. Popapcam zajtrk (ki ga btw dobimo v hostlu, prov dobr majo zrihtatno...kuhana jajčka, palačinke, weetbix in drugi kosmiči, baked beans, toast in različne namaze....ni da ni res, za to ceno!). smestim se direkt v recepcijo s kompom in telefonom in tuhtam. Gledam za službe, za stanovanja, za službe, se prijavljam na razpisane ponudbe, listam po fb skupinah...vidim oglas za pozicijo »kitchen hand« v bližnjem lokalu! Nč spokam pa grem odnest svoj CV. Mogoče pa bo kej. Pravjo, da me bodo poklical...ja ampak kdaj, čez 100 let?? Naveličana se odpravim na dolg sprehod...do The Grounds of Alexandria. Tm si bom lahko mal zbistrila misli, uno okolje dobro deluje na možgane :) pa še enkrat jim bom zatežila za delo..ja! točno tako bom nrdila! Po kašni urci hoje je glih čas za kosilo...the grouds je tako zaposlen...uf! useen bi se kr preselila sm. Po sproščenem sprehodu okoli se smestim in pomalcam svoj krasni hrustljav pickov burger....a lahko še kej bol dobrga nrdijo?!?! Ob zvokih žive glasbe (treh podmerskih 12 letnikov – dva na kitari in ena pevka) si res čist v zenu.

Polna energije grem uprašat za službo. Prav, da zmeri rabjo pomoč in da zmeri najemajo, sam naj pošljem prijavo na mail....a loh nehate to ponavlat prosm?! Kašn mail, že sto sm jih poslala. Če nimate ponudbe mi povej tm na licu mesta; ne, lej zdele pa res nimamo nč na voljo. Pa se bom sprjaznla. Matr ej. Smestim se nazaj na klopco in opazujem ljudi. Nobenega hitenja, vsi so čist umirjeni. Noro. Vonj po krofkih mi sili v nos...tle sedim in se bojujem z odločitvijo – krofek/ne krofek/kateri krofek, če krofek??? Js hočm živeeet tleee!!!! Nč krofki čakajo....čak, mogoče bi pa yoghurt lollie, aaaaa halo?!?! Kva je stabo, dej se umirit! Nč ne rabš. Pa nee, sej si zaslužš. Kr dej. Eno malenkost, k si mela naporne zadnje dni........

......10 min later

Po takem mi pa res ne preostane druzga, kot da grem hengat s sotrpinom...Kevin Bacon, ti me razumeš. 

 

Ja no, sej sm že (po kašnih 3 urah v The Grounds) na poti proti končni destinaciji – zadnji ogled stanovanja. Držim pesti! Sprejme me prijazna Italijanka Steffania. Vstopiva v stanovanje....prvi vtis – belo, svetlo, še kar urejeno, tudi cimra zgleda ok, Španka, sicer ne govori glih neke angleščine....soba luštna, dost placa za moje prčkarije, balkonček... opis: precej ven izven mesta (čist pri letališču), okoliš mi sicer ni nekej privlačen...najemnina 170$/teden + stroški 15$/teden plačani za nazaj vsake 3 mesce (wtf?!) torej + 180$ vsake 3 mesce + wifi 20$/mesec + 5$/teden v šparovčk, za kupit zadeve, ki jih vsi uporabljamo (wc papir, čistila..)...u glavnem polno enga »drobnega tiska« :0  ja pismu, pol pa to že ni več tako pocen ane! 170$/teden je zelo ugodna cena, sam usi dodatki k niso ušteti not...ne vem...vseeno sem navdušena, ker se lahko vselim že prec jutr in ker dejansko ne zračunam končne cene v glavi...kura! Dogovorimo se o zadevah, skoraj sem že rekla, da vzamem, še preden sem stopila iz hiše in mal razmislna. Sm rekla, da sporočim v kratkem. Grozno mi je zrd Argentinota, ker je bil tko prjazen, pa prpravljen it na roko za vse pa ful se je potrudu, sploh zato, ker je iskov nekoga za več k 3 mesce, pa je vseen mene zbrau. Hmmmm. Nč js sm tok navdušena nad temle, da bom sprejela ponudbo. Spregledam dejstvo, da je dlje iz mesta, da ma sumljive stroške in da me bo tut prevoz na delo prišel več na teden. Že pišem, da sprejmem stanovanje...message sent!! Hmmmm a se naj ne bi zdej počutila kul, veselo?? Neki mi ne da miru...na vlaku proti mestu dejansko začnem razmišljat in kalkulirat zadeve. A je res vredno?? Računam, delam scenarije....da niso tile eni italjanski mafijozoti, k bi me sam radi mal obral...res ni zgledalo vse ok s tole najemnino in dodatki...valda, glih k rabm urgentno mnenje, noben od mojih ni pr telefonu....js pa cela živčna. Prsežm...tole ni ok. ZAKVAJ SM REKLA JA?!?!?! In me kliče še argentino, da mu moram zdele sporočit al uzamem njegovo al ne. Fak! Fak! Faaaaak!!! Kva nej zdej. Mu napišem, da nujno rabm še par min, kr se ne morm odločt in če mi lahko še enkrat pove točno kolk bi mogla plačat...400$ depozita, 200$/teden in 1x na dva mesca še 10$ zato, da kupmo sekret papir. Ok. Sounds about right. Pišem italjanotu naj mi še on napiše vse stroške...že vidm po smsu, da je v napadalni preži, prav, zakaj si zdej premišljujem. On hoče 510$ depozita iz prve + 170$ prve najemnine + 20$ za wifi + 5$ za sekret papir usak teden?!?!?! A ga bomo jedl? :o res ne vem kaj me je obsedlo, da sm na to rekla ja! Nč nekej bom mogla nrdit....hitr se je treba odločt, tko zdele, takoj, now, right now, this second, right away....think think think....o fak. Panika...o fak, kaj nej. Čist sm že u depri...mogoč pa kr spakiram in letim direkt v Perth h kolegom. NE! SEJ MAŠ TO! ZBORBEJ DO KONCA KAR SI ZAČELA! Pa še job boš mela tle :D ok odločitev je padla...skenslam italjanote in potrdim pri argentinotu in korejkah. Huh. Kva sm živčna, pulz mi je narastu, k da sem najhujši HIIT delala u lajfu. Argentino me pokliče.  V polomljeni angleščini mi zreče dobrodošlico v stanovanju in ponudi pomoč, če bom kadarkoli kaj potrebovala glede cimre, stanovanja ali drugega. Dober poba ni kej. Zdej se počutm mal boljš. Ne morem verjet kako je ena taka zadeva tok stresna!! Nism js za ekspresne odločitve, al k gremo vn jest rabm glih miljon let, da se odločm kaj bom...pa ponavad vedno zberm narobe...no nekako prbližno je blo tole s temi italjanoti. Đizs. Stanovanje torej bo. Zdej pa treba še bookirat hostel do dneva selitve....aaand jutri me čaka še dan D za job...ni kej definitivno se ne dolgočasim......

Poraba denarja: kosilo=13$, krofki=7$, OPAL kartica=20$, večerja=8.40$, hostel=52.20$; SKUPAJ = 100.60$

Čet 5.10.2017

Stanje pripravljenosti: mineva en teden od kar sem prišla v Avstralijo, noro kako čas beži! Torej v sedmem dnevu od prihoda na novo celino že imam stanovanje in službo v žepu. NOT BA WOMAN!! GO ME!! :D Pokonci že ob 6. Pakiram, nosim kufre dol, se rihtam za službo, čakam na check out ob 8. Pol pa dirka. Zajtrk in takoj na proskusni dan za službo, začnem že ob 9! Vstopim v kafič – Proteini Cafe, luštkan mini health kafiček zdravo hrano, smoothiji in kavico. Takih in drugačnih podobnih kar mrgoli po Sydneyu. Odložim zadeve in že sem na delu. Lastnica Megan mi razkaže plac, skupaj greva čez meni, vse sestavine, količine in že dobim prve zadolžitve. Gostom odnesem kozarčke in flašo z vodo za začetek, takoj, ko sedejo za mizo. Pospravljam, pomivam, zlagam v pomivalni stroj, zlagam iz pomivalnega stroja, spoliram kozarce, naredim prvi smoothie! :) pospravljam, raznašam hrano na mize, odnašam posodo, sprejmem svoje prvo naročilo...ammmm kva?? Haha itak sm use pozabila haha ker valda nism uzela listka za pisat hahaha naučim se vnašati naročila in izdajati račune. Sprejmem naročilo za pultom...ammmm kva kva?!?! Matr al se kr uprašam, zakaj si tok otežujem življenje z delom v takem tipu kafiča...k si folk zmišljuje vse mogoče...js bi to, ampak ne bi tega zravn, a lahko dobim to na strani, kakšn kruh pa mate, a je kej polnozrnato, a je to res vegansko, a je to res paleo, a je to res gluten free, lahko namest navadnega kokosovo mleko.....????? Shock. Še dobr da Megan dobr sliš in že dela tisto posebno solatko s piščančkom na strani pa tisoč dodatki k si jih gospa zaželi, ampak jih ne bi mela direkt v posodi. Pospravljam. Kosilo....lahko si vzamem karkoli želim, kolikor hočem...HEAVEN!!! vse tako sveže, zdravo in noro dobro!! No vsaj 4x na teden bom imela fantastično kosilo, če ne drugega :D zapremo lokal in nas čaka še urca pa pol pospravljanja – glancamo to, uno, tretje, posodo, pospravit hrano, pomest, pomit, zrezat zelenjavo za jutri...done! Nato se z Megan pomeniva o podrobnostih. Pravi, da sem se odlično odrezala in, da je služba moja! :) wiiii! Success!! Čeprav samo 4x na teden, mislim, da mi bo kr fajn. Po napornem prvem dnevu službe, me čaka še menjava hostlov. Šibam.....ouuuuuu, STOP! Joe Dough je odprt!!! Tegale sm pa uočila že prvi dan šetanja po novih ulicah...in končno dočakala raw cookie dough, sanje, ki mi niso bile izpolnjene v New Yorku...5$ za malo merico...ajde prvič pa nikol več.

Pričakovanja astronomska...realnost....meh....jaooooo bejš, selt se je treba!! Novi hostel, slabih 5 min stran od starega, s 100x več stopnicami do recepcije in še enkrat toliko do sobe...kaj mi je blo, da sem tok stvari vlačila sabo...#adijopamet. No sej, prov ti je, zdej pa maš. Po 10 poskusih plačila s kartico se mi le uspe check inat. Odložim stvari, se nastanim in pičim proti centru, kjer sem zmenjena z mušketirji. Končno se spet malo podružimo in počvekamo ter naredimo plane za naprej. Anna jutri odrine na 6 tedensko potovanje po vzhodni obali z vsemi možnimi aktivnostmi....skydiving na Whitsundays, potapljanje, kampiranje, vse nočitve, itd...vseeeee za 2500$....ammm me loh prosm sabo uzameš!!! Me je pa čist navdušla nad tem, da bi šla poskuskt skok s padalom na Whitsundays, ko bom tam...menda ni boljšega kraja za to....panoramski razgled na bele peščene plaže, koralni greben in divjino....to mora bit noro. Čeprav bi me verjetno kar infarkt....ne želim, da bi mi blo potem žal, da nisem šla haha YOLO!! :D poslovim se od kolegov in šibam še nekj pojest....kvinojina solatka s špinačo, šparglji in feta sirom. Njammmm. Nazaj v hostlu...tuš je ledeno mrzel. Cheers. pred spanjem pa....na postelji je polno nekih laskov (srčno upam, da niso dlake *bruh*), ki niso moji haha sam upam, da je bla posteljnina oprana! Vrjetno bo najbolš, da dam očala kr dol, da ne vidm še česa hujšega. Čepki v ušesa, prevleka čez oči in horizontala.

Poraba denarja: cookie dough=5$, večerja=9$, ključavnica=20$, hostel=237.80$; SKUPAJ = 271.80$

Pet 6.10.2017:

Stanje pripravljenosti: presenečena ugotovim, da sem krasno prespala celo noč. Budilka me zbudi ob 6. Pred službo (ha, a se ne sliš fajn k to rečem? :D) sem zmenjena za zajtrk z novo instagram kolegico, da se končno spoznava v živo. Nati je iz Čila in je v Avstraliji že eno leto. Čez dva dni žal zaključuje svojo pot tu (vsaj zaenkrat), saj ji ni uspelo dobit drugoletne vize. Zapodila sem se v svojo prvo Acai Bowl skledo, pa da vidim čemu takšna obsesija s tem! No vse kar je, je samo luštno za instafotko....okus pa povprečen bananin gost smoothie z granolo in narezanim sadjem.

Z Nati sva se kar dobro ujeli, obdelali veliko različnih tem, zanjo, kot izkušeno, pa sem imela pripravljenih en kup vprašanj...nisem mogla kej, da ji ne bi vsaj častila zajtrka. :) po urci in pol druženja me je že čakal prvi uradni delovni dan! Tak s plačo!! Veliko seckanja, pospravljanja, kuhanja, naredim svoj prvi bananin kruh, veganske falafle (moji najljubši prisežem!!!), paprikin namaz itd....ni kej, se vid, da se dobr znajdem v kuhni....definitivno my jam! :D po dolgih 8 urah na noga, se končno lahko odpravim domov. Sesedem se na posteljo in gruntam, kaj bo naslednji premik. NE BO premika do večerje! +zdej bom pa res mogla začet gledat na denar!! Aja no, sam še aceton si morm kupt, k mam nohtke že res ogabne. Pol pa nč več prčkarij in definitivno zunej več ne ješ v restavracijah!! Držim pesti, da se folku ne utrga ....al eni jutr delamo! :o

Poraba denarja: zajtrk=31$, večerja+aceton=9.90$; SKUPAJ = 40.90$

Sob 7.10.2017

Stanje pripravljenost: začuda spet spim k dojenček! Ne vem al zarad čepkov v ušesih, al zato k sm tok zmatrana, al zato k so ljudje dejansko uvidevni in ne delajo galam. Dans začnem ob 10 tako da lahko jutro mal bolj na izi izpeljem. Zajtrk, blog, zrihtat, služba. Tokrat mi je šefica rekla, da bom več pobirala naročila...ojoj. haha me je že groza, sploh po tem, k sm uletela v kafič in vidla kašna gužva je haha tehle 6 ur do zaprtja je šlo k bi reku keks, tole je bil pravi šprint. No, se je izkazalo, da nisem pobirala naročil ampak sem rezala, pasirala, pucala, pospravljala...which I prefer of course! Ajde, sprejela sm eno naročilo in ja, USPEŠNO! Raznosila sem še nekej krožnikov, nrdila par smoothijev, spekla bananin kruh, izgubila bitko proti avokadovi koščici (aka se urezala haha)....morm rečt, da sploh ni tok bed tle delat, definitivno nam ni dolgčas in čas vsaj hitro mine! Po zaprtju še popucamo in že je čas, da grem domov. Zvečer smo zmenjeni z mušketirji pri operi, da gremo končno pogledat tist light show...tokrat iz prave strani! Pakdat sabo pripelje še dva nova kolega in prec se dobro ujamemo. Zunej naravnost zmrzujemo. Mislm, da sm edina v kratkih hlačah in pazi, japankah haha (valda, sem se v to iz dolgih rokav preoblekla preden sem šla od doma...WHY?!?!)...resno razmišljam, da bi šla v bližnji šoping center kupit ene dolge kavbojke in uggice...a naj ne bi bla Aus vroča skos???? Light show luštn, ampak nč posebnega

 mene bolj zanima Night noodle market, na katerega se ravno odpravljamo...po informativnem začetnem ogledu ponudbe (btw ene pol ure nam je vzelo, da smo obdelal vse stojnice...to je k tri odprte kuhne!!) , se odločimo za hrano...jajaja sej vem, da sem rekla ne jem več zunje...ampak to je blo preden sm zvedla za ta market! Sam še dans, resno!! Vzamem si mešanico dim sum-ov...pa se kmal zavem, da bi blo bolš, če bi vzela ene nudle. Pa drugič....NČ DRUGIČ! THERE WILL BE NO NEXT TIME FOR YOU!! Fantje se na hitr odločjo, da grejo nazaj proti hostlu, ker jih preveč zebe...midve z Jasmin pa narediva še en krog po tržnicah in končava v vrsti za Gelato Messina. Hahaha cvenk cvenk ajd čau...ampak tale sladoled je bil definitivno vreden!! Spet me začne zebst..mislm, da je čas, da se odpravim prti domu. TOPLA VODA POD TUŠEM!!! Yaaaaaas.

 

 Poraba denarja: večerja=15$, sladička=12$; SKUPAJ = 27$

Ned. 8.10.2017:

Stanje pripravljenost: danes spet začnem ob 10. Zjutrej si tako vzamem čas za rihtanje in izi zajtrk. Spet je cela norišnica v kafiču...očitno so za vikende tle res zaposleni! Vse šibamo levo, desno, gor, dol, pucamo, peremo, js seckam, kuham, pečem, vmes poslikam vse recepte za hrano, ki jo delajo tu (hihihi), da jih bom lahko poustvarila doma :D raznosim par jedi, naredim nekaj smoothijev in uspešno poberem DVE naročili! :D nekje sredi šihta se oglasijo še moji kolegi, so prišli na kavo, ker za hrano itak nimajo dost keša haha sej sem tok zaposlena, da nimam časa spregovorit solidnega stavka z njimi -.- overall, glih sem se lepo navadla na tole delo, sm kr mal začela uživat :) vsaj malo lahko potešim svojo željo po kuhariji in peki, če že v hostlu nič ne počnem...dokler se ne vselim v novo stanovanje. Prvi delovni teden je zaključen (tri dni haha), ni kaj, sm se kr nadelala! Zdej pa zaslužen počitek. Dobim se z Jasmin v centru in grem kar peš. Če že ne telovadim zadnja dva tedna, pa vsaj nabiram solidne kilometre hoje vsak dan! Odločiva se, da se zapeljeva do LunaParka preko Harbour Bridge-a in samo upava, da bo vreme zdržalo. Že sva v North Sydney-u, izstopiva iz vlaka in po kratki hoji prispeva do LunaParka. Sem prepričana, da izgleda precej lepše in še bolj živahno ob sončnem in lepem vremenu. Vseeno se razgledava okoli, posnameva par fotk, ko naju prežene dež. Obe sva čist izmučeni, zato se kar odpraviva vsaka proti svojima hostloma. Večer preživim mirno na svoji postelji pod toplo odejo...

Poraba denarja: večerja=6$; SKUPAJ = 6$

P.s. Še nisi prebral predhodnih dogodivščin? S klikom TU skočiš na predhodni zapis, TLELELELELE pa na čisto prvega! :)

Enjoy in se beremo!<3