Goodbye camp, goodbye KSA

Kar kurjo polt dobim, ko zdaj razmišljam in pišem o tej izkušnji, ki sem/smo jo doživeli to poletje...torej še zadnjič je pred vami dnevnik naših kamp dogodivščin in še zadnjič se oglašam z dnevnim opisom dogodkov...(se opravičujem, če se bo komu zdelo, da pretiravam in da sem drama queen, ampak resnično, dokler ne doživiš, ne veš...če pa se vam rata vživeti v zgodbo in dogajanje, pa morda uspete občutiti približek tistega, kar smo doživeli sami. :)) pa pojdimo!

The hardest thing to do is to say goodbye...

Skoraj smo že pri koncu moje poletne kamp izkušnje. Kar ne morem verjet, kako se je vse hitro obrnilo in koliko čudovitih trenutkov smo doživeli s to družbo. Po pravici povedano sem že depresivna, ker resnično ne želim domov. NOČEM DOMOV! Zdaj, ko vidim, kaj vse nam ta naš svet ponuja, ne morem niti pomisliti na to, da bi se vrnila nazaj v dolgočasno Novo mesto. Kljub temu, da malo pa pogrešam družino in (nekatere :p) prijatelje, me čisto nič ne vleče nazaj...hmmm bomo videli, kako bo po koncu potovanja. Zaenkrat pa moram uživati še ta zadnji teden, ki nam je ostal.

Cirkuške prigode in nepričakovana presenečenja!

Ola amigos!

Nova pošljka tedenskega dnevnika! :D počasi a vztrajno se že bližamo koncu našega poletja v kampu...na žalost :( takole pa smo preživeli 7 teden..

Drama v šestem tednu!

Hajhoj!

Za mano je že 6 tednov življenja v kampu. Kako daleč se zdi naš prvi dan, še preden smo se vsi poznali in celi zeleni čakali na prve preizkušnje. Danes lahko rečem, da smo tako utečeni, da nam je na trenutke kar dolgčas. Še dobro, da na vsake toliko malo spremenimo in prilagajamo urnike, da ni vse tako monotono. Torej pred vami je dnevnik mojega šestega tedna...

Kam je šlo pet tednov?!

Bonjour!

Malce že zamujam s tedenskim dnevnikom...ampak nisem uspela spisati vsega do začetka novega tedna. Torej here we go...nova pošiljka dogodivščin iz kampa!

Že čez polovico!

Ahoj! 

Ne morem verjet, da smo že v petem tednu kampa!! :o noro kako hitro čas leti, ko se imaš fino! :) takole, ta teden je minil natanko en mesec od mojega prihoda v ZDA. Za enkrat lahko rečem, da še nisem imela težav z domotožjem...seveda pogrešam vse domaa od družine do prijateljev in naše hrane, ampak se imamo tu tako fajn, da mi ni hudega in lažje preživim kakšno krizico. Sploh mi je všeč, da smo se punce v naši hiški končno dovolj sprostile in spoznale, da se že hecamo in imamo svoje interne fore...pa da si dovolj zaupamo in si odkrito povemo. Ful mi je všeč tudi to, da sodelujemo in se podpiramo pri rihtanju naših punc! :) tako da upam, da nas po koncu 2^nd session-a ne bodo spet selili! Zdaj pa začnimo z dnevnikom...

Spet na začetku...

Živ-buc-bau! :D

Če še niste na tekočem ali pa si le želite osvežiti spomin, si lahko v zadnji objavi preberete kaj se je dogajalo v drugem tednu mojega kampa. Danes pa bom nadaljevala, kjer sem zadnjič ostala...torej pri začetku “novega” kampa...
(Ker mislim, da še nisem omenila ene podrobnosti jo bom kar tule vtaknila zraven :D naš kamp ima namreč “prirejeno” uro. Vse se dogaja z eno uro zamika naprej od lokalnega časa – torej, če je v Bostonu ura 5, je pri nas v kampu že 6. To so uvedli z namenom, da je dan kao daljši in imajo otroci možnost igrat lige zunaj še na dnevni svetlobi. Tako da kadarkoli gremo kam v mesto moramo pretvarjati uro glede na Camp Time in Normal Time. Zanimiva zadeva :D)