Hajhoj!
Za mano je že 6 tednov življenja v kampu. Kako daleč se zdi naš prvi
dan, še preden smo se vsi poznali in celi zeleni čakali na prve preizkušnje.
Danes lahko rečem, da smo tako utečeni, da nam je na trenutke kar dolgčas. Še
dobro, da na vsake toliko malo spremenimo in prilagajamo urnike, da ni vse tako
monotono. Torej pred vami je dnevnik mojega šestega tedna...
PONEDELJEK 20.7.2015:
Frej daan!! Seveda, spet smo bili bolj kot ne neorganizirani..čeprav
smo včeraj naredili plan smo zjutraj sproti spreminjali stvari in tekali okoli
kot kure brez glave. Na koncu smo se odločile, da ne bomo hodile v mesto, saj
smo dobili prevoz, kar nam je prihranilo čas. Ustavili smo se še na pošti in
nato nas je Ziggy odložil na ploščadi s trgovinami. Ko smo zapuščale Dollar
store je Aisling ugotovila, da nima denarnice...očitno jo je pustila na pošti.
Skozi okno je videla Ziggyja, ki se je ravno odpeljal zato sta s Clodagho
dobesedno vrgli vse iz rok in tekli za njim! Še dobro, da sta ga ujeli in da jo
je peljal nazaj na pošto. Mi smo v tem času iskali busno. Ta je bila tako
neopazna, da si jo zlahka zgrešil...nobenih oznak na tleh, nobene table, nič.
Sredi ceste in klopca na pločniku. Haha Aisling ni našla svoje denarnice, zato
se je vrnila v kamp, da pokliče mamo in uredi preklice kartic. Škoda! :( na bus
smo se odpravili sami (jaz, Clodagh, Aron, Glenn, Greg in Jed). Sledila je
nekje polurna vožnja do Lee outlet-a, kjer smo presedli na drug bus v
Pietsfield in od tam še na tretji bus do Berksire mall-a. Potovanja nam je
vzelo nekje urco in 45min. Ti busi večinoma ustavljajo kar tako sredi ceste,
kjer sploh ni nič označeno, da je busna postaja in ljudi spuščajo ven kjerkoli
se jim zahoče haha torej po prihodu v Berksire mall smo bili že vsi pošteno lačni,
zato smo si privoščili kosilo nato pa šoping. Končali smo v Targetu, kjer smo
uporabili Wifi. Popoldne smo se vkrcali na bus in se vrnili eno postajo nazaj,
kjer smo se ustavili še v velikem športnem trgovinskem centru. Zmenili smo se,
da ujamemo zadnji bus nazaj v Pietsfield in nato v Great Barrington, ter
večerjamo v Four Brothers, italijanski restavraciji v GB. Ujeli smo zadnji bus,
prišli v Pietsfield potem pa kar od nikoder pride drug plan..Glenn je rekel, da
ostanimov Pietsfieldu, Clodagh in Jed sta se strinjala, Greg, Aron in jaz pa ne
preveč, saj smo bili mnenja, da bomo imeli probleme s prevozem nazaj...Glenn je
ves čas ponavljal svoje...”saj nas bodo prišli iskat semi z kampa, nič skrbet”
blablabla...pa kako smo zadnjič v Pietsfieldu in da si hoče ogledati mesto...in
tako smo gledali, kako se nam je zadnji bus za GB odpeljal pred očmi. Pa smo se
odpravili...ne v mesto ampak v prvi Dunki’n Donuts store kjer smo sedeli kakšno
urco in viseli na telefonih...Greg je bil res nervozen in zaskrbljen, kako bo s
prevozem domov, zato je predlagal, da končno pokličemo kamp in povemo, da smo”zamudili”
zadnji bus. Seveda jaz nisem niti slučajno mislila sodelovati pri organizaciji
prevoza nazaj, kar naj se znajdejo tisti, zaradi katerih smo ostali tu. Pa
nihče od njih ni želel poklicati kampa...imeli smo en delujoči telefon, s
katerim smo lahko klicali po ZDA in ta je imel 4% baterije, uni so se pa
prerekali kdo bo klical......res nisem imela volje se ukvarjat z njimi. Končno
se je Glenn odločil, da bo poklical. Rekel je, da smo zamudili bus in če nas
lahko pridejo iskat v Pietsfield...kakšen je bil odgovor? Ne, pokličite taksi.
Ko je zaključil s klicem, se je njegov izraz na obrazu spremenil v
neumen-smehljajoč-“tega pa nisem pričakoval” izraz. Mislim halo? Na začetku še
preden smo začeli z delom so nam dali jasno vedeti, da, ko imamo frej dan, smo
sami zadolženi za prevoz okoli...(ko sem to še enkrat ponovila je Glenn glasno
nasprotoval, da če bomo obtičali tu, ne bodo imeli izbire kot, da nas pridejo
iskat). Nekateri očitno res ne razumejo, da ljudje zaposleni v kampu nimajo
časa se vozakat okoli in pobirat butce po mestih 45min stran od kampa, ker
imajo ponavadi že tako prepolne roke dela v kampu. Torej v tistem, ko smo
ostali brez “ziher” prevoza, sem takoj tiho preko FB-ja kontaktirala Annie
(moja mentorica cirkusa), če bi nas po kakrnšnemkoli slučaju lahko prišla
pobrat (ostali med tem seveda niso izkali rešitve in so veselo srfali po
netu...). Annie je bila na žalost na jezeru in brez avta, mi je pa poslala
številko lokalnega taksija. S to novico sem načrtno počakala, saj sem želela
videti, kako se bodo znašli ostali. Tako so dobili telefonsko taksija od
prodajalca v Dunki’n Donuts. Preselili smo se čez cesto v Burger King, da smo
priklopili umirajoči edini delujoči telefon na štrom. Poklicali smo taksi, ki
na žalost ni imel prostora za 6 ljudi, zato bi moral narediti 2 rundi in vsaka
bi stala 55$. Fantastično!! Po tem sem enostavno rekla, da sem kontaktirala
Annie in da naj poskusijo še drugo telefonsko. Hvala bogu je delovala in gospod
ima dovolj prostora za vse. Seveda pa je cena 10$ po osebi. Glenn me je potem
skoraj napadel, zakaj sem kontaktirala Annie in zakaj jo vmešavam v naše
zadeve...*inhale* *exhale* preden sem izrekla kaj česar ne morem vzeti nazaj...sem
samo odvrnila, da naj bo srečen, ker mi je dala to delujočo cifro! Ko smo se
končno zmenili za taksi, smo še malo sedeli v Burger kingu, proti večeru pa smo
se podali v bližnji parkec, kjer smo sprobali Aronovo novo
igračko...helikopterček, ki ga upravljaš s telefonom in lahko posnameš slike,
snemaš videe iz zraka! Kul. Rabili smo približno 15 minut, da smo se vrnili
nazaj v Burger king...kar kocine so mi šle pokonci, ker je bil ta čas v
Pietsfieldu popolnoma neizkoriščen! Še normalne NE-KAMP hrane si nismo
privoščili!! -.- sooo pissed! Do prihoda taksija smo imeli približno pol ure
potem pa nekje 40 minut do doma. Ko smo se vrnili v kamp nam je ostala ura časa
do obvezne vrnitve v hiške. Ahjoj. Po tem, ko sem za brezveze zapravila
dodatnih 15$ za to, da sem v Pietsfieldu sedela v Burger kingu, sem se
odločila, da vse naslednje proste dni, ki jih še imam (2x) absolutno preživim
po svojih željah in naslednjič poslušam sebe in ne grem z večino, če imam
občutek, da se ne bo dobro izšlo. Pa nehat moram zapravljat denar za nepotrebne
stvari (sladoledi, froyoti, piškoti, prevozi v mesto vsak drug dan itd..) od
zdaj naprej sem na strict saving mode, če želim še kam iti po kampu! :)
...tomorrow is a new day! Aja, da ne pozabim omenit...okusi in variante Oreo piškotov v Ameriki so neskončni!! prav fascinirana sem nad tem, kaj vse pogruntajo! :o
TOREK 21.7.2015:
Danes so nam spet prestavili budnico na kasnejšo uro. Ugotavljam, da
je te punce grozno težko zjutraj spraviti iz postelje! Po prejšnjem session-u,
ko so dekleta na “ukaz” ustala in upoštevala jutranjo rutino, je tole čista
katastrofa. Novi dve sta mali lenčini in se velikokrat delata “gluhi”, druge
tri, ki so prišle iz hiške 3&4 pa po moje niso bile navajene upoštevati
ukazov counselork...tudi glede pospravljanja!
Joj vsako jutro se tako veselim, ko si naredim svojo skledico
ovsenih kosmičev, nomnomnom! :D me vsakič spomne na dom! :) Po zajtrku
klasika...pospravljanje hiške. Včeraj nisem bila prisotna, ker je bil moj dan
off in me je tole danes čist šokiralo! Dekleta nimajo pojma kaj pomeni
pospravljanje! Sobe so katastrofalne, vse stvari razmetane po tleh,
neupoštevanje pravila “no food in the bunks, couse you will attract a bear”
(čeprav si zelo želim videti tega medveda, res ne želim, da se sprehaja po
mojih hiši zaradi cukra, ki ga punce puščajo povsod...).
Na cirkusu imamo ta teden zelo malo otrok. Se vidi, da dekliški kamp
ni poln, saj nam manjka punc na dekliških aktivnostih (vključno s plesom in
gimnastiko). Z Annie sva razpravljali o včerajšnji polomiji, pa sem ji
povedala, da bom nehala hodit po šoping centrih in bom raje šla pogledat kaj v
okolici...tako nama je z Jooles predlagala ogromno naravnih znamenitosti okoli
Great Barringtona. Res sem vesela, da jo imam tukaj! She’s the best!!
Po cirkusu sva v času free play-a z Jooles zavili v telovadnico, da
opraviva hitro telovadbico še pred kosilom. Po kosilu smo vse ležale in
počivale, saj je bilo tako vroče in vlažno, da smo bili vsi brez energije.
Popoldne je minilo običajno...gimnastika in malo spinninga. Zvečer se je ravno,
ko smo se vsi usedli v jedilnico, zunaj na polno uscalo. Dober timing! :) Med B
ligami sem bila frej, kar sem izkoristila za načrtovanje potovanja po kampu.
Komaj čakammm!!
V hiški je bila zvečer cela norija...zajebancije s so-counselorkami,
prepevanje, veselje...kakšne carice! Ker sem bila na dolžnosti v hiški sem se
spet borila s puncami, da sem jih spravila v posteljo...no vse pa tudi ne more
biti enostavno ane :D
SREDA 22.7.2015:
Punce so res grozne z vstajanjem in rihtanjem pred zajtrkom! Pospravljanja
se pa sproti učimo :) Ker je Annie po prvi uri cirkusa morala it, sva z Jooles
odpeljali dve punci v drugi uri nabirat malince po kampu. Teh je toliko okoli,
da je noro! Obe sva nabrali polna kozarčka in tamali sta nabrali skupaj za
enega. Ravno prav za zajtrk jutri! Mmmm.
Ko smo pri kosilu prišle v jedilnico, sem opazila Allison in Petra
pri vratih ob naši mizi...Peter je sedel na stolu in bil skljonjen proti
tlom...res je izgledal slabo, Allison pa je bila videti, kot da je jokala...v
nekaj minutah je Peter hotel vstati...v tistem momentu se je samo zgrudil na
tla in obležal.......panika. otroke smo spokale ven iz jedilnice, pritekla je
medicinska sestra, drugi so klicali rešilca. Peter je bil v nezavesti kakšno
minuto preden je prišel k sebi...bil je bled kot stena in kar naprej ga je
vleklo skupaj...grozno. To je bila definitivno najbolj grozna izkušnja ever,
videti osebo, ki se zgrudi in obleži na tleh....ves kamp, ki še ni prišel na
kosilo so zadržali zunaj, dokler Petra niso odpeljali v bolnico, kjer bo
preživel noč....
Po kosilu in uri počitka je spet sledila gimnastika, spinning in
druženje s trenerji/counselorji. Pred večerjo sem bila groozno lačna..spet. :D
danes so bile spet na vrsti A lige, kjer se pripravljamo na kamp Olimpijske
igre in smo zaposlene s sestavljanjem in piljenjem sestav. Frej večer smo
preživeli v field housu...na izi :)
ČETRTEK 23.7.2015:
Oooo malince s kosmički za zajtrk, njamaa! Get in my belly! :D
današnji urnik je bil bolj dolgočasen...cirkus in free play gimnastika do
kosila, po kosilu spet gimnastika in spinning z Meghan. Končnoo sem tudi jaz
dobila pošto in svoj prvi paketeeeek!! Sicer ni od doma, je pa paketek (novi
sack-pack!! Loveee!)
Spet smo bili frej zvečer...in res nismo počeli nič pametnega. Spet
field house, kjer sem se končno lotila urejanja slik. Aja, Peter se je vrnil iz
bolnice...zdaj je bolje, ampak sem slišala, da je bilo njegovo stanje ob odhodu
tja zelo slabo, srčni utrip mu je padel na 35! Noro. Še dobro, da so vsi tako
hitro reagirali....
PETEK 24.7.2015:
Annie je danes spet morala prej it iz cirkusa, zato sem dve day
camperki poskušala naučit žongliranja – nista bili preveč zainteresirani...ena
od njih ne zna zavezat vezalk. Pri sedmih letih. pa sem rekla no dajva se
naučit zavezat vezalke ona pa v histeričen jok, kričanje, nočem, ne bom, hočm
nost natikače...tamala je na splošno tak problem, nič ne posluša, kar sama
odjadra kamorkoli, je kr v enem svojem svetu...ojooj. pred kosilom mi je glavna
iz day campa dala za pogledat kuharsko revijo....aaaa hočem normalno hranoo! :D
yummmm! Za kosilo pa spet toast sendivčki! Cmooon, I can’t deal anymore! :o
popoldne je spet minilo brez posebnosti. V času popoldanskega free play-a sva z
Denise zavili na tenis igrišča za eno partijo tenisa..obvladava. :D
Po večerji so spet sledile A lige. Naša gimnastika je končno podobna
nečemu. Niti slučajno ne pravi gimnastiki, but we’re getting there haha delala
sem z Amelie, punco, ki se je preselila iz 3&4 v našo hiško in v kampu hodi
na gimnastiko že od prvega tedna. Res je legendica, love her! Zvečer sem bila
spet na dolžnosti – v hiški seveda. Jutri imamo Visiting day, ko pridejo
starši...moram se potrudit, da grejo punce vesele spat! :D ko so končno zaspale po neskončnem pregovarjanju,
sem se spravila gledat Divergent...še stotič, loveee that movieee!!!
SOBOTA 25.7.2015:
Visiting daaay! otroci so fuul navdušeni, saj so nekateri tukaj že 4
tedne in se veselijo, da bodo spet videli starše! :) ko smo se po zajtrku
vračale iz jedilnice po hribčku dol je čez potko zdirjal ogromen jelen in skoraj
zbil polovico skupine, ki je bila za nami! O moj bog. Kako smo se usrale!
:D hahaha. Kmalu za tem so začeli
prihajati starši! Lahko so prišli pogledat svoje otroke v akciji in imeli
možnost, da jih odpeljejo iz kampa na kosilo in druženje popoldne. Na
gimanstiki sem spoznala nekaj staršev svojih varovank in malo poklepetala z
njimi. Večina jih je kar vredu glede na prvi vtis :) res je bilo lepo gledati
otroke, kako so z navdušenjem in ponosom želeli pokazati staršem kaj vse znajo
in kaj so se novega naučili! Clodagh je dobila svoj ukulele! Mini kitarco, ki
izvira iz filipinov! Z “medicinskim bratom” in očetom ene od mojih (zdaj že
bivši) punc, Randyjem sta sedela zgoraj ob travci, igrala in prepevala...kako
kuuul!
Po kosilu je večina otrok, ki so dobili obiske, že odšla. Ostalim,
ki niso dobili obiskov pa so ponudili, da jih do popoldanskih A lig odpeljejo v
mesto. Ob 4 smo začeli z ligami...na gimnastiko se je pravočasno vrnila le ena
od deklet, druge pa ne, zato se je Suzan odločila, da bomo danes bolj na izi.
Pozneje se nam je pridružila še Amelie...obe sta bili tako zelo entuziastični,
da je bilo užitek delati z njima. Po ligah je bil čas, da starši odidejo domov.
Me smo se z gimnastičarkama še malo družile na travci za lacrosse in se igrale
z malim Oaklyjem in mojo Rylie. Mali je tak srček ojoooj!! Sledila je večerja
in B lige, takrat sva s Cordelio svoj prosti čas izkoristile za partijo tenisa
s coachem Chrisom. Dobro izkoriščena ura!
Spet je bil naš frej večer...odločili smo se, da spet malo zavijemo
v mesto. S Clodagho sva najprej zavili v luštno malo francosko pekarnico Lenox
patisserie, ki je v lasti mame ene od day camperk (male Sonye iz prvih dveh
tednov!). vstopili sva le zato, da poizveva ali je lastnica slučajno tam.
Clodagh je videla velik starinski klavir v kotu (prisežem, da igra vse možne
instrumente...in še poje!!), pa je vprašala, če lahko malo zaigra...haha
prodajalka jo je sicer čudno gledala ampak je seveda rekla ja (do sedaj imam
občutek, da so američani izjemno prijazni in ljubeznivi ljudje!)...in je
igrala...so sweet!! Kasneje sva se pridružili drugim v froyo place. Spet
nis(m)o počeli nič..vsi so bili na svojih telefonih in asocialni. Ker se je
froyo zapiral, smo se premaknili proti gypsyju, kupili piškot in se odpravili
na sprehod po cesti...končali smo na koncu pločnika sredi ceste, kjer smo stali
še nadaljnjih 10 minut in ugotavljali kaj bomo počeli (Glenn je bil glavni
razlog, da smo stali tam, wtf). Končno se odločimo, da gremo nazaj proti mestu,
kjer smo se parkirali pred Soco, da so bili ljudje spet na telefonih. Jaz in
socounselor Nick sva zato zapustila skupino in se pridružila trenerjem (James,
Arick, Chris, Ken in Ziggy), ki so sedeli v Gypsyju. Pot nas je zanesla za
vogal, v Gypsy Joint #2, kjer imajo biljard, igralne avtomate in take
zadeve...kul lokal! Tam smo odigrali par partij biljarda..prvo igro sem
premagala Jamesa haha revež, njegov ponos je bil precej ranjen, ker sovraži
poraze, upsi :D naslednjo igro sva z Arickom igrala proti Ziggyju in naju je
gladko porazil. Rematch!! Glede na to, da je kazalo, da bo še en frej večer
ostal neizkoriščen, se je vse super končalo! Res sem uživala v tej družbi in
upam, da se nam še kdaj uspe takole uskladit...če ne prej pa za Ken-ov rojstni
dan naslednji teden :)
NEDELJA 26.7.2015:
Nedelja je dan za daljši spanec. Budnica je bila naročena ob pol 9.
V jedilnici na zajtrku smo vsi veselo prepevali “today I don’t feel like doing
anything!” Bruna Marsa ravno pravšnja pesem za današnji deževen dan. Prav
zaradi tega je bil urnik prirejen, zato so otroci lahko ostali v hiškah do
kosila ali pa šli v field house. Jaz sem šla tja malo poskakat po trampolinu,
na koncu sem skakala slabo uro haha kar dobra telovadba. :) do kosila se je
vreme že uredilo, zato so nam kot ponavadi pripravili žar na igriščih. Sledila
je rest hour in B lige, torej sem bila frej. Skočila sem v telovadnico na hitro
naredit en krožni trening potem pa na “dolžnost” v času free play-a...praktično
sem uro in pol sedela ob zelenici za lacrosse in nadzorovala prazno igrišče.
Fabulous! Hvala bogu, da mi je par minut družbo delal James, trener košarke, in
sva malo podebatirala. “kot bi mignil” je bil čas za večerjo. Tokrat nas je
presenetila ogromna nevihta z izpadom elektrike in podivjanimi otroci v
temi..zaradi dežja so nam za večerno aktivnost dovolili ostati v hiškah. Puncam
smo naštimale film...Divergent, OBSESSED!! :D
Ker je bil naš večer off, smo bili redki izbrani povabljeni v
“trenersko hišo”. Prej smo se s puncami ustavile v kantini in si privoščile
sladoledek. Potem pa s Cordy, Denise, Anette in fanti; Johnom, Gregom in Aronom,
odšli v trenersko “rezidenco”. Ker je bila tema, smo izgledali precej sumljivi
haha trener Howie, ki je bil na dolžnosti zunaj na igrišču, je skoraj tekel za nami
(hvala bogu, da mu stara poškodba to onemogoča! :p), predvidevam, da je mislil,
da smo skupina otrok, ki se poskušajo izmuzniti v gozd...haha preostanek večera
smo preživeli tam...pridružila sta se še Chris in Ken. Končali smo z igranjem
pivske igre Flip the cup...jaz in Cordy nisva pivsko sodelovali, sva se pa zato
združili z drugimi, ona z Anette in Johnom, ki sta pila namesto nje, jaz pa s
Kenom, ki je pil namesto mene. Good team! Naša ekipa je seveda zmagala po
zaslugi mojih preciznih spretnosti s frcanjem kozarčka haha ko smo se vračali
iz hiše, se je po kampu sprehajala družina dihurjev...ves čas nas opozarjajo,
da moramo biti hudo previdni, da jih ne prekrižamo poti, saj se verjetno nihče
ne želi odišaviti z njihovim parfumom :p no mi smo bili precej previdni,
Clodagh, ki se je vračala iz field house pa ne preveč...tako je srečala dihurčka,
ki je dobesedno skočil mimo nje...tako se je ustrašila, da je zašprintala nazaj
v hrib...nisem bila prisotna ob tem dogodku, si pa predstavljam kako je to
izgledalo, ooo že sama misel na to me spravi v smeh :D upam, da bo edina žival,
ki jo bom jaz srečala tukaj, medved! Še tri tedne časa imam, da ga najdem
nekje! :D
Tako dramatično je torej minil pretekli teden...naslednjič vam
poročam o tem kako se je iztekel naš predzadnji frej dan, kakšno presenečenje
me je neizmerno razveselilo v ponedeljek in delim izkušnjo iz največjega
ameriškega zabaviščnega parka – Six Flags.
Do takrat pa uživajte v ohladitvah, med tem ko mi dihamo na škrge v
vročini :)
Lupčki,
*D*
Ni komentarjev:
Objavite komentar