"How are you today? I woke up breathing" :)

Ned 15.10.2017

Stanje prirpavljenosti: SELITEV!!! Končno na »svoje« hihihi zjutraj še pozajtrkujem v hostlu, pol pa že šibam nazaj po svojo jabo stvari. Do 10 se bo treba odjavt. Spet komej spravm svojo kramo po stopnicah.

Tolažm se z dejstvom, da preživim sam še tole vožnjo z vlakom do centralne postaje in peške do stanovanja, pol pa za par mescev konec selitev. Pedro očitno še spi, ker se mi spet ne javlja na telefon haha kdo bi mu zameru, sej je le nedelja. Čakam na centralni postaji, da dobim zeleno luč za vstop v stanovanje. Po ene 15 minutah...končno. rinem tist kufr po hribih in dolinah, ruzak me kr mal nazaj vleče haha ampak borbam! Čeprav sem že bla v stanovanju, se na poti seveda vseeno zgubim...mislm, kdaj se pa bom če ne zdej, k preseljujem celo svoje premoženje. Ko se končno pritelebajskam do stanovanja sm že tok zašvicala, da mi je kr bed taka stopt pred nove sostanovalce. Odpre mi Yogitha took prjazna in prikupna punca iz Indije, ki tu živi že od julija. Spregovoriva par besed, preden odbrzi čez vrata na sestank z ekipo iz faksa....v nedeljo. Dedication. Pedro je glih izpod tuša. Izreče mi dobrodošlico v stanovanju in mi preda ključek. URADNO SEM REZIDENT TEGA STANOVANJA! Wahaaaa! 

Nč preveč dolg se ne zadržujem v novem domu...odložim punkle v dnevni sobi (ker se moja predhodnica še poka ven haha), se preoblečem in pičim v šoping! Nakupovanlni center mam na razdalji 6 minut hoje. Top. Al pa tut ne... dans mam precej zadev za nabavt zato kr zavijem v K-Mart – pocen posteljnina, zložljivi razdelilniki, plastične posode...basics. mogla bi kupt še črne čevle za novo službo, k je btw že JUTR!!! Pa ne najdm nč. Fakin normalnih čevlov za pod 130$ tle nimajo. Zato najprej skočm še v Aldi (naš Lidl/Hofer). Počas črtam stvari iz seznama, dokler voziček ni čist povn. Jokam. Kako zavraga bom to prnesla nazaj do stanovanja??? Js res ne vem kako mi vedno rata tok krame si naložit na pleča haha nekako mi uspe stlačt cel voziček v dve vrečki in mali ruzaček. Otovorjena k mula se odjaham direkt nazaj domov, kamor se glih še živa prvlečm haha sej ne morm vrjet. Še dobr, da se mi niso vrečke strgale. Zvrnem zvari na tla in počas začnem razlagat. Huh. Nekako se mi zdi, da mam od useh največ hrane. Shock! Po dolgem času si spet sama skuham kosilo in se mal umirim. Paše, zares! Sej ni trajal dolg, da sm se spomnla, da bom useeno mogla nazaj u šoping, ker še vedno nimam črnih čevlov za službo, začnem pa že jutr. Jaoooo! Po prečesanem celem centru in kakšno uro pa pol kasnej ugotovim, da pod 100$ ne bom dobila nč kar bi blo lahko long term uporabno, kvalitetno in po možnosti za vse vremenske razmere...Kmart to the rescue! Al sm po dolgm in počez pregledala še cel Kmart...js ne vem kva je s temi avstralskimi številkami čevlov...nč mi ni blo prov. Cela obupana na koncu najdem neke kokr tok normalne teniske za 14$, na otroškem fantovskem oddelku. Ja bom pa to, če so mi edine k ulite stale. Haha kupm še črne vezalke in sm ready to go za jutr! Za konec dolgega dneva zavijem še v Coles supermarket, da dokupm vse česar v Aldiju nism. Dans bo polenta za večerjo <3 utrujena in s pol manj tovora kot dopoldne (thankgod!), se uspešno uprem želji po sladkem (beri – krofi, tortice, browniji, sladoled in še več za brezveze zapravljenega keša). Se bom raj kr odbajsala domov kjer me čaka še razpakiravanje in ureditev svojega novega bivališča! Al sm bla kr urna, ni dolg trajal, da sm postavla vse na svoje mesto. *self high five* things are looking good! Zdej pa res upam, da se kmau začnem počutt kot doma, ker se do zdej v Sydneyu še nism...u bistvu se počutm precej osamljeno in na momente kr žalostno. Nism si prčakvala, da bo tko...precej pogrešam svoje domače in družbo. S selitvijo v stanovanje je pa vse skup še postavlo na novo raven – zdej nism več na počitncah v hostlu ampak dejansko živim tukej. Noro *mini panic attack*. Vse se je tko hitr odvijalo s službo in stanovanjem, da niti nism mela časa razmišlat o tem...zdej k je pa vse urejeno bo pa za mano pršlo :o but, i got this! Verjetno me pa itak sm PMS daje haha skuham si žgance in povečerjam....jutr me čaka biiiig day, tko da zgodnja ura za spanje!

Poraba denarja: »oprema za sanovanje«=37.50$, čevlji in vezalke=16.50$, hrana=101.25$, tedenska najemnina=200$; SKUPAJ = 356,25$

Pon 16.10.2017

Stanje pripravljenosti: prvi delovni dan! Al sm kr živčna, ponoč valda nism mogla spat k sm skos razmišlala kako bo zgledala služba! Pa še navadt se bom mogla na postlo in novo (neoprano) posteljnino haha končno si spet sama zrihtam zajtrk po svojih željah mmmmmm no more shit, just good food and my fave, kar sm najbol pogrešala – grški jogurt, speštana banana, pravi kakav in nov dodatek arašidovo maslo yaaaaaas <3 skuham še kosilo za v službo in že sm na poti proti pisarni – prvi dan uvajanja...izbira tega stanovanja se je že izkazala za vrhunsko, ker mam peške sam 17min do pisarne wuuuf, še za vlak ne bom rabila plačvat! Pridem kašnih 15min prezgodej pa sm glih tazadna od novincev haha ostali že špilajo ping pong, play station, wii in biljard...ni da ni!

Novinci dobimo majčke in vsak svoj Ipad (še dobr, da u lajfu nism upravlala Ipad-a hahah). Čaka nas urca uvajanja in učenja pristopa k delu. Razdelijo nas v ekipce – js sm z Roxy, k je prava legenda! Prvi vtis – v pisarni je bale glasno haha muska šopa, folk upije, Roxy (tak midget k js) pa itak preglasi vse v sobi haha slišjo se motivacijski slogani, obnavljanje »scripta«, muska v ozadju...ni kej, energija je nora! Preden šibamo čez vrata na teren, smo priča še »najhitrejšemu« sestanku na svetu ever, ki je trajal glih 3 minute – not kidding. V tem času smo uspel čez predstavitev vseh nas novincev, glavne točke »prodaje«, rezultate in nagrade iz prejšnjega tedna – 3 minute. Vsi mentorji in meneđerji tle govorijo tok hitr, da se učas kr mau zmedm haha drgač pa nagrade k jih lahko z določenim številom donacij dobiš so pa vse od high five kolegu, sklece za mentorja, enega do gajbe piva, srečke pa do vaučerja za 50$. To je to, poskačemo v kombi in že smo na poti na teren. Dobimo zemljevid okolice na katerem je označena naša trasa in ločen papir kamor bomo zapisovali hiše, kjer smo že imeli kontakt z osebo. Med vožnjo pojemo vsak svoje kosilo in poslušamo Roxy (naša mentorca), ki stresa šale...legenda. mamo cel party kombi z light show-om in techno musko haha vzdušje je definitivno tako, da te mal navda z energijo. Kašne 45min vožnje tako ful hitr mine. Js bom pol dneva dans preživela z Ronnie, ki ma že kr nekej izkušenj v tej službi...tko se bom lahko od nje učila na lokaciji, poskusla sama v njeni prisotnosti in dobila kašno povratno info kako se lotit kašne situacije. Al če razmišlam kako bi tole laufalo v Evropi, hahahah ni varjante, da ti tm vsak teden nekdo pride trkat pa težit, da se včlanš v to al pa drugo, al pa posvojiš otroka na drugem koncu sveta...random haha Ronnie je kr zgovorna, mogoče še preveč, na momente se mi zdi, da kr lapa nekej u tri krasne, js pa že vidm na faci človeka kok mu gre na živce in sam hoče, da se mu spravmo izpred oči. Prvih par poskusov neuspešnih. No sej mava celo sosesko za obdelat in kašnih 6 ur dela. prva polovica dneva mine ful hitr in tik preden se js odpravim po svoje (oo-ooooou!!) nama uspe dobit donacijo. Prov vesela sm, da sm bla priča temu in sm mela možnost vidt cel proces kako to gre. Al me čist nč ne vleče, da bi šla sama! :( buuuut, getting out of your comfort zone seems to be a good thing?!?! For some people hahaha ajdeeeee pejt. Maš to! Nočmmmm, Ronnieee, please don't leave me!! :( YAAAAAS I CAN!!!! Let's do this. Prvih par vrat se še mal lovim ofcccc it's my first day! Ampak kaj mi je najtežje...načet pogovor, break the ice,  speljat čvek o random zadevah – how was your day, how was, work, where do you work, do you have children, how many, how old are they..........and on and on and on. Že sm, da pomislm, da bi mogla nekomu tok najedat, sama sebe začnem dolgočast. Sej, vidm na facah ljudi k sm čakajo kdaj preideš na bistvo, da te lahko na nahitr odpikajo...ohhh the perks of adult life and having a job hahaha

Z enim stricem zaideva v zanimivo debato..takoj k začnem govort me ustav in reče, če bom zdej pa igrala na »čustveno« karto in povedala use slabe stvari k se dogajajo otrokom z namenom, da se bo počutu slabo...čist sm zablokirala....pol mi pa pove, da ma otroka s posebnimi potrebami, da nikakor ne podpira takih organizacij, ker si sam filajo svoje žepe in da njemu ni noben pomagov k je mogu plačat ne vem kok tisoč za to, da je kupu posebn voziček za svojga otroka. How can I argue that?? Pa reče, da rajš da men keš na roke, da si grem kupt hrano, kot pa organizaciji, k bo seb pobasala.... »wait, let me see how much I have in my wallet....« in že gre skoz vrata po denarnco js pa čist u šoku o fak kva?! Valdaa da ne! Model! Absolutno ne morm sprejet keša, sploh pa ne zase! :o spoštujem njegovo mnenje in se po eni strani mal tut strinjam z njim...zato se mu zahvalim za čas mu dam roko in se posloviva. What was that?!?! Kva me bo še tle use doletelo haha Sej počas se bom verjetno naučila trikov kako hendalt določene zadeve, sploh pa k punce pravjo, da mi dans ni šlo slabo! Seveda nism bla uspešna (tko k naša fanta, k sta dobila usak eno, ker sta simpatična in sam na lepe oči – dobesedno!!)...nič ne de, jutri  je nov dan in js pičim na moj cherry pop! Kva smo zmahani. Roxy nas odloži na glavni postaji domov pa pridm ob 9 zvečer. Waaaaaah, dead and waaaay past my bed time, ko pojem večerjo in se zrihtam za u postlo. Byeeee!

Poraba denarja: SKUPAJ = 0$

Tor 17.10.2017

Stanje pripravljenosti: nov dan, nov začetek! Danes mi bo ratala 1!!! Sknedlam se iz postle in se počasi zrihtam. Zajtrk, priprava kosila pa je že ura tok, da se moram spokat od doma...kvaa, kako že?? Tko hitr gre čas! V pisarni smo s puncami novinkami čvekale o včerajšnjih dogodkih. Tudi njim ni uspelo učer dobit prodaje...I'm not aloneee. Na uvajanju se spet lotimo osnov. Kako speljati celoten pogovor od začetka do konca: 60% govorica telesa, 30% ton glasu, 10% kar poveš. Js sm glede tega še vedno skeptik, me ne prepričajo glih haha ampak glavni slogan v pisarni je »nobody buys from the sack of shit«. Ahhh ja :D ....ves čas je debata o tem, kako se drugi odzivajo nate, če si vesel, nasmejan, naspidiran, pokaš šale...js pa skos gruntam kako bi se odzvala na tako naspidirano osebo na svojih vratih. »What? Go away crazy person.« Največji skeptik, mene bi težko prepričal v to :D ampak služba je služba, gotta pay the rent! Po uvajanju spet sledi sestanek in pokanje balonov, kdor je učerej uspel dobit prvo donacijo...not meeee. Dans bom hodila z Roxy, da vidm kako to delajo šefi :D moja lokacija zgleda čista mrtvina...nobenga ni doma. Jaoooo sonce ga pa tut seka k sto matr, kaj bo šele decembra. Prvih par vrat, neuspešno. Roxy je kr dobra, čeprov učas čist preveč naspidirana haha sicer mi pa skos dopoveduje, da mi gre super, da mam dober uvod in glavni del, sam na zaključku morm bit mal bol močna. Pohvala vedno prov pride! :) itak sem ji povedala svoje skeptične misli in da nism zihr kako bi se odzvala v določenih situacijah...pa mi prav, da je šele moj drugi dan in absolutno ni nič narobe s tem. Menda z izkušnjami pridobiš to samozavest in klepetavost na vratih – ha, let's hope so! V prvem delu dneva počasi srečujeva ljudi. S kar parimi se dogovoriva za popoldansko vrnitev; večinoma z ženskami, ki morjo prej govorit s svojim možem – sure, why not haha. Roxy me po parih urah zapusti in gre počekirat druge. And so it was only me, myself and I against the crazy people...or maybe I'm the crazy one here....odpre mi mlada gospodična. Mal pričava o tem kaj počne, pol ji povem kaj js delam na njenem pragu in zgleda kr zainteresirana! Opa, tole bo neki....vpisujem podatek za podatkom. Ajde maš zdej to! Kreditna kartica...tle se ponavad zalom, k ljudje valda nočjo svoje številke kr tko dat nekomu...zagotovim ji, da brez varnostne kode, ki je ne vzamemo itak ne mormo nč s številko kartice tko da kr mirno...sprejme obrazložitev, vse izpolneva do konca, še podpis in GREMOOOO, application sent. F***YEAAAAH!! I popped my cherry haha ujeee, ujeee, ujeee!! Zdej pa sam še opravm verification klic s Plan pisarno, da pregledajo in potrdijo vse podatke...kličem...telefon ne dela....nč ne zvoni, kličem še enkrat...nč. FAK!!!! DELEJ!!!! DELEEEEEEEJ!!! Nč. Adeeeeeej, resno?!?!? Kličem Roxy....nč ne zvoni. Fak.fak.fak.fak.fak. GLIH ZDEJ????? A lahko ne?!?! Ne razumem, očitno nekej z mojim telefonom ne štima....stokrat se gospodični opravičm in jo na konc prosm, če lahko pokličem iz njenga telefona, ker ta klic je treba opravt....pritrdi. HUH, še dobr. Končno prikličem pisarno.....in CASE CLOSED! I made it by myself!! Kličem Roxy (ko končno najdm dobro povezavo), itak je bla čist navdušena, da mi je ratalo sami! Zdej mam mal zagona, da dobim še kašno...ni slab filing k ti tkole rata! No kmal je bil cajt za Rewalk ali ponovni obhod od začetka...potrkam na vrata graščine, dobesedno....odpre gospa, ki si glih barva lase haha prec sm opazila notranjost hiše...matr u piko uštimano, ful lepo! Hitro zbasam kar sm mela za povedat, da jo čim manj časa zadržim, nočm, da si skur lase haha pa prav ženska....joj zdej pa res ne mormo, mamo slabe prihodke, samo mož dela pa še na minimalcu je....ammm WHAT??? A se hecaš? Pr taki hiši k jo maš se nis mogla spomnt enga bol možnega izgovora kot pa samo na enem minimalcu se zdele preživlamo??? Bye Felicia. Sej, da ne omenm še ene take cvetke dans...matr kašno bajto je mela, pa dva huda avtomobila parkirana na dvorišču. Mal se pogovarjava z žensko, vse ji povem itd., sej se je strinjala, k je tut sama iz Indije pršla pa točno ve kašna je situacija...je zgledala kr zaintereirana. Pa mi na konc reče, veš al takoj k kej denarja dobim, to prec zapravmo, nč ne ostane...še otrokom žepnine ne dajemo...KAJ JE S FOLKOM??? Še dobr, da je konc dneva, ker sm bla že čist izmučena. Domov pridm glih ob 9. Pojem ostanke od kosila in se začvekam s cimro. Ušeč, mi je, da sva se dobr ujele. Amy je iz Koreje (ne, ni iz severne) in je v Avstralji že približno 6 let. Stara je 35 let. Kdo prvi ugane o čem je tekla beseda.........mislm, da ta ni težka zagonetka. Glede na različne narodnosti v hiši, bomo vsi skup deležni enga dobrga spektra različnih nacionalnih dobrot. Hamahamahama – argentisne, indijske (tole je moj dreaaaaaam!!!), korejske in našeee slovenske njamnjam!. Spet se tko zagovoriva, da je ura prec pol 11. Đizs.

Poraba denarja: čigumiji=4.50$; SKUPAJ = 4,50$

Sre 18.10.2017

Stanje pripravljenost: zbudim se na budilko ob 8. Komej se sklobasam iz postle in zrihtam za nov dan. Zadnje dni razmišlam sam še o tem kako mi bo ratalo oprat use cunje. Dobesedno sm out of undies!! Šit. Stroj še vedno ni popravljen in Pedro (argentino) kr nori haha skos kliče unga modela, k bi nam mogu rezervni del dostavt, un pa nč. No ene zadeve so očitno enake povsod po svetu haha bom mogla pa na roke, ni druge. Na hitrco zmečm skup še kosilo za na pot in sm že skoz vrata. V pisarno se vedno odpravm mal prej, da se pred uradnim pričetkom dela še mal podružmo z ekipco. Dans je dan, ko počm svoj prvi balon!! And what i get??? Candy.....jaooo, no menda je že bolš k gajba piva, vsaj zame haha energija je neverjetna, usi so naspidirani tko da ni šans, da te ne potegne zravn...k bi blo tko še čez cel dan, ko sam hodš okol. Na lokaciji poskačemo iz kombija in že smo prepuščeni vsak sebi in terenu. Upam, da bo dans kej sreče! Sonce ga seka na polno, js pa v dolgih črnih hlačah...ne bom si sm za to kupvala črnih kratkih hlač majkemi!!! + nujno morm oprat cunje. Majkuš, al sploh nimam časa, zdej vidm, da je u bistvu ful dobr, da sm spakirala tok cujn, al že 3 tedne nism prala. :o hahahaha BACK TO WORK WOMAN! Umes kr odplavam u neke svoje misli hahaha spet spoznam nekej zanimivih ljudi. S kašnimi se kr zaštekamo pa zapričamo u neke debate, čeprov vem, da se na konc ne bodo prdružl programu...upsi. res se bom mogla naučit, kako bit mal bol vztrajna pa dobesdedno težit folku (ki kaže buying signals) dokler ne rečejo ja oz. mi zaprejo vrata pred nosom. Roxy nam čez dan skos pošilja smse v tiskani pisavi z vsemi mogočimi motivacijskimi in informacijskimi govori. But so far, so bad haha usaj bliz sm bla pr ene parih :D če ne druzga, se bom definitivno navadla na zavrnitve (not sure if that's a good/bad thing haha). Na ponovnem popoldanskem obhodupotrkam na hišo....med tem ko čakam na odziv, nad vrati opazm kljukast križ.....majkemi da nism vedla al naj tečm al počakam al se skrijm al kva...WTF?!?!?! še dobr, da ni noben pršu odpret...matr sm se hitr pobrala od tam. Dan je v zadnjih izdihljajih. Okol 7 potrkam na vrata hiše, kjer v dnevni sobi opazm staro tetko v naslonjaču...vidm, da me je opazila zato takoj skočm na vesel in prijazen pozdrav....una mi pa cela sitna zalajala nazaj »It's tea time! Go away!« hahaha komej sm se zadržala, da nism bruhnla v smeh...no worries, have a great evening haha pri predzadnji hiši danes spoznam tako prijetno indijsko družino (vsi Indijci k jih do zdej pozna, so tooook prjazni in dobri ljudje, še k te zavrnejo niso nikol nesramni!!). zapletemo se v dolgo debato (spet »zgublam« čas pr ljudeh, k ne bodo pomagal haha) ponudjo mi kej za pit, pa da se prisedem pa ne vem kaj še vse (sam kej za jest ne -.-) ampak nimam časa, morm naprej, vrjetno bom mela glih še čas za eno hišo......odpre mi še ena Indijka skup s hčerkico. Tamala je tok lušna! Hišo majo vso okrašeno z božičnimi okraski...Christmas came early?? Nop, tamala mi pove, da majo jutri Indijski praznik in da gre zato zdej v šoping (ob pol 8 zvečer?!). Vsa ponosna mi pove, da ma jutr plesno predstavo in da bodo usi pršli gledat. Ja pa iii! S kotičkom očesa sem že opazila Roxy, kako se je glih zapeljala na mojo cesto...zahvalim se gospodičnama na vratih in tamali zaželim vso srečo pr plesu, ja pa iiiiii«. No pa sm zaključla drugi delovni dan s pozitivnim pridihom. Ahhhhh. Vožnja nazaj je v kombiju vedno zanimiva haha dobre šale se pokajo. Ušeč mi je ekipca s katero delam, res so fajn! Aaaaaaah, kva bi zdej eno hudo športno masažo rabila, rame mam čist zategnjene od nošenja ruzaka cel dan, pa je šele konec drugega dneva...doma sm spet ob 9 and I really need to wash my hair....aaaaaah not today. Zzzzz

Poraba denarja: SKUPAJ = 0$

Čet 19.10.2017

Stanje pripravljenost: učerej sm pozabila naštimat budilko, zato sm zjutrej zaspala. Mmmmmm too js! Bom pač mal pohitela. Še dobr, da mi je od večerje ostala polenta in jo na hitr zmažem za zajtrk. Kosilo bo tut ekspressss, kitajski rezanci  z zelenjavco....razsvetljenje, z dodatkom žličke arašidovga masla...I meaaaaan!!! NORO!! Komej čakam, da bo dans čas za kosilo haha v pisarni pred uvajanjem s Pkjem špilava ping pong, zato (spet) pozabm na wc pred uvajanjem in sem (spet) zadnja...sorry, če mam pa mehur velk k češna pa po tem nimam več možnosti it do 9 zvečer k pridm domov!! -.- na uvajanju spet razmišlam, kako fajn bi blo, če bi bla na terenu tut cela ekipa skup, vse bi blo velik laži :D po sestanku smo kot ponavad v minutki že po kombijih in na poti na teren. KOSILOOOO wopwopwop! Menda bo dans ekstra vroč dan, ja še vedno sm v dolgih hlačah in ne, ne bom kupila kratkih. Mi valda ob pol 2 po največjem soncu hodmo od hiše do hiše, zato smo si vsi že nabral tist sexy farmers tan od majce haha no worries, edina sm k se namažem s kremo preden začnemo delat...zdravje je na prvem mestu :D na mojem terenu je čista tišina. Prva vrata kamor potrkam odpre mlajši tip. Takoj začnem čvekat po scriptu....blablabla, I'm from Plan, ever heard of us? No? Blablablabla...have you ever traveled? Yes, Europe?! Opa. Kam?? I'm Croatian. Waaat?? NO way :D  kako si bre. Prav, da ne razume/govori glih hahaha no worries, js tut ne, se bova kr po angleško zmenila. Itak povem, da sm iz Slovenije. Prav, da gre vsak let domov v Dubrovnik, ampak pr nas pa še ni biu. jaoo, škoda, k je star sm 20, njega bi zih prepričala, da se prdruž programu :D – neumesna; matr je vroče – na enih vratih mi skor rata. Sm že mela Ipad zunej... what is your last name, and your date of birth? A-a, zakaj pa to rabš?? Pa kakoooooo?! -.- spet....potrkam pr Indijcih...žensko sm skooor že mela...ta skor mi gre počasa že ful na živce...nč teti se zahvalm in rečm adijo...pa prav, če mi prnese mau vode al pa neki...ja pa dej no, če že ponujaš pa če že nis prispevala :D ...pr vseh naslednji vratih nč sreče...nakar naletim na enga strica filipinca (teh je tle bale). Mava dolgo debato. Prjavm ga, osebni podatki, naslov, blablabla...zbere državo pa starost otroka..TOOP, si mislm...dobr mi kaže, sam upam, da mi bo telefon delov k pokličm pisarno....ok sledijo podatki kartice/računa...jou, tega pa nimam sabo...KVA?!?!?! a se mau hecaš zdele....ja ne, k se selm, pa sm slučajno še pršov iskat sm par stvari in sm uzeu sam vozniško....joooooooj pa dobr no, what have I ever done to anyone that karma's getting back to me right now?!?! -.- ja stric, nč ne bova mogla pol, brez kartice ne bo šlo....ahhh, pospravm js svoj ipad in se še mal zapričam s stricem, pol pa pičim dalje. Grrrrr, whyyyyy?!?! Ustavm se še pr enmu gospodu, k je glih zunej s svojim tamalim. Prav, da ne bo tratu mojga časa ker ne misl pomagat....med tem mi pa tamau vrže žogo, pa avtoček pa kačo pa zasuje mi čevle z listjem hahaha ker piki. Vseen se vrževa v pogovor o tem kaj je prava Avstralija, sm rekla, da so me usi svaril pred kačami, pajki itd...pa prav, da tle tega zih ne bom vidla. Pol mi pa predlaga par placov kam je kul it potovat in kaj si pogledat po državi, da vidš tisto pravo! No, če ne druzga sm usaj dobila nekej koristnih informacij za osebno korist haha (spet sm »zgublala« čas z napačnimi ljudmi« nism js dobr prodajalc haha). Kva ga pa sonce žge ej...mogoče bi mogla razmislt o nakupu pokrivala?! Spet potrkam pr enmu starmu stricu. Glih je pokosiu vrt prav. Pa me vpraša zakvaj hodm okol brez klobuka, believe me, I've been asking myself the same question haha prav, da že tri mesce tle ni blo dežja pa kako si ga želijo. Pol mi je pa še par modrih misli namenu... »next time when someone asks you how are you...you say – I woke up breathing.« deep wise thoughts old man. Nekako so dans ljudje ekstra zgovorni, čeprov nimajo namena nč pomagat :D v drugi polovici dneva se mi spet prdruž Roxy in k naslednjim vratom stopva skup...prav, da bo ona prevzela. Odpre stric iz Egipta. Roxz začne napletat...blablablabla o vsem možnem...long story short...Ma ga. Pa jebemtiš no, buh ve, če bi ga men ratalo dobit haha nč stric je on board! Greva dalje. Naslednjo mam js...prav teta, da bi pomagala ampak ne more kr tko na vratih, hoče prej mal raziskat. Naj ti bo, poglej si, pa pridm zvečer nazaj. Naslednjega mam spet js, odpre Filipinc. Načnem pogovor, ga prepričujem, mam že pol njegovih podatkov, v enem momentu še Roxy vskoč na pomoč, ampak stric na konc reče ne. -.- it was so close!! Roxy me proba »razvedrit«, češ, da mi je šlo in mi gre ful dobr, da vse delam prov in kot je treba...ja kako/kaja pol tu nč ne pali pr men?!?! Se mi zdi, da se mi kr možgani cvrejo...tok sm že zmešana od sonca in govorjena...2 hours to go...Rewalk time! Vidm gospodično, k ma doma kozmetični salo, uuuuu top, tle bom pa mela kej za povedat, grem v napad. Mal čvekava. Ušeč ji je ideja ampak se noče nč vezat zdele na vratih...BYE FELICIA!! Roxy se skriva v grmovju in čakala, da zaklučm...vmes pa poslala sms usem »I can hear Dasha from down the street, she's being two tones louder, who else is?!« hahaha koza, tako so nas učil, sej ne da je »bit glasna« že kdaj bil problem pr men hihi menda glasnejši vodi pogovor. No po celem dnevu sm že čist izmučena in se mi po pravici povedano ne da več. Motivacija pade in sam še čakam, da bo ura 7. Na ulci opazm eno gospo, k se šeta po svojem vrtičku. Ustavm se in načnem pogovor. Prec se ujameva in zapričava. Sm mislna, da jo bom dobila, ker je že poznala princip in je enkrat že sponzorirala otroka v Afriki in ji je bla ušeč ideja...but no, not today. Vseen sva čvekale u nedogled, dokler nisem že stotič čutila telefona kako vibriba z Roxynimi sporočili. Mislm, da nism čist dojela te službe, skos poudarjajo, da morš posvetit čas tistim, k dajejo vtis, kot da jih zadeva zanima ne pa unik že u štartu vidš da ne bo nč...js se pa ustavm sm na čvek hahaha upsi :D no ženska me itak najprej napizdi zakaj hodm po takm brez pokrivala (good question) in če sm se (večkrat)  namazala s kremo. Hvala za skrb. Pol mi pa še dve flaši vode uturi in prav, če bom še rabila naj se na poti nazaj kr oglasm haha tenks, zdej pa rfes morm dalje! Zadnja ura kr hitr mine, zato potrkam še na zadnja vrata...odpre mi ženska...js pa takoj blablablablabla kako morjo otroci delat na ulcah, pa deklice pr 13 v seks industriji....in me ženska prekine sred stavka... »I have a 16 year old daughter with a baby on the street and have to take care of her first...« kaj nej pa na to rečm?! Čist me je šokirala, prov bed sm se počutila....cela v šoku čakam, da me že končno poberejo.  Jao glih zrd takih mi ni ušeč, da trkaš folku na vrata pa jim tm neki napletaš...nikol ne veš s kašnimi svojimi problemi se morjo pa oni ubadat. No prec k se usedem v kombi že pozabm na pretekli dan. It's time for Thursday night dinner z ekipco! S kr v kombiju preoblečemo semi-spodobno, da ne bomo k eni kmetavzarji uletel v bar. Z ostalimi ekipami se dobimo v centru. In če sm se zrd česa odločila, da ne obupam (še) nad to službo, je to DRUŽBA! Preživimo super večer ob dobri hrani, googlanju hudih tipov in iskanju moža za Roxy. Ha-ha. Mislm, da ne rabm oment, da sm doma sm padla v postlo...

Poraba denarja: večerja=16$; SKUPAJ = 16$

Pet 20.10.2017

Stanje pripravljenost: perem gate, na roke. Why you ask? Pralni stroj še vedno ne dela, ostale so mi še dvoje gate in dva para nogavic. That's why. Resnično nimam nč več za oblečt. Še dobr, da vsak dan nosm isto majco za v službo (nč bat, tut to sm sred tedna na roke oprala haha). Aja. Dežuje. Bale. Sm vedla, da bi mogla kupt ene čevle za vse vremenske razmere...today's gonna be fun...spokam se iz hiše. Mrzlo je. Oblečena sm dost + petek je!! It's Friday night drinks in Awards party...itak nimam kej druzga za oblečt k oblekce tko da še dobr, ne bo težko zbrat outfita. Poleg standardnega ruzačka sabo trogam še use za preoblečt, ker gremo na party direkt iz dela. ogabno je to vreme!! Boljš, da bo nehalo padat do 1....nop. v kombiju na poti se že prpravlamo na razmere. Nataknm si dežni plašč in čez Plan majco. Kul. Edina mam dežnik. Hahahaha aaadn we're out. Prva vrata odpre model, k je iz makedonije. Skor sm ga mela majkemi, pa se je premislu zato, k je šele začeu novo službo. -.- na polno se uščije. Krasno. V prve pol ure mam čevle že čist mokre do nogavic..Yep. a veš tist filin *špljoc, špljoc, špljoc* k hodš :D tekam od enih do drugih vrat. Potrkam na vrata ene tetke. Hudo bajto ma. Na vratih vidm napis v Hrvaščini. Odpre starejša gospa...js pa takoj začnem pogovor...hitr mi postane jasno, da izraz na njeni faci pomen, da ne zastop glih kaj govorim haha zato jo prec uprašam iz kje je...prav da iz Hrvaške...sm rekla a res? Pa Kako si?! Teta se nasmeje. Sm ji rekla, da sm iz Slovenije in da ful slabo govorim Hrvaško...Loše, loše! Sej sm se trudila po naše razložit, pa me še po Slovensko ni zastopila. No sama sebe sm presenetla kolk naključnih hrvaških besed sm se spomnla in iz njih znala stvort še kr razumljiv stavek haha teto je moje neznanje ful zabavalo, se je precej nasmejala :D no škoda, da je tok verna, da ves keš da cerkvi, ker oni pa dajo pol sam tistim, k res rabjo. Hahaha še dobr, da je moj hrvaški besedni zaklad tako skop, k drgač bi se zihr spustila v debto o tem :p doviđenja. No tekom dneva spoznam še več Slovanov...v soseski jih je bale. Enga sm mela že tok daleč, da sva pršla do bančnega računa, sam on pa tega nima...ja kao, kam pa penzijo prejemaš?! Pa nč. Še vedno dežuje. Čist sm že premočena in premražena. En stric mi naplete celo zgodbo o tem kako je ne vem kok let nazaj sm pršov en Hrvat, brez usega in je z lastnimi rokami sezidov »tisto« hišo (btw, huda bajturina) – kamen na kamen palača, dobesedno....no pred parimi leti jo je menda prodal kot najbolj vredno hišo v soseski za neke miljone al kva. Skor sm že konc za dans. Aaaaaa, naj bo že ura cajt!! Potrkam na vrada ene res lepe hiše. Odpre mi ful prjazna mlajša ženska. Takoj načneva pogovor...js ji razložim kaj delam na njenem pragu itd., itd., prav, da je 10 let živela v Dubaju in delala za Emirate in da so tam ful sponzoriral otroke pa doniral prek službe. Poskušam in poskušam jo dobit pa mi ne uspeva...pol se ji prdruž še mož s tamalim...ker cukrr mali piki! Seveda možu vse od začetka sklobasam..but no success. Po dolgem pogovoru se kočno rokujeva in posloviva, nakar reče ženska kako mam ledene roke, mi bo skuhala čaj...absolutno ja. Prsežm k sm stopila v njihovo hišo sm skor okol padla. Kaj šele k sm vidla kuhno...SANJE!!! prav, da se lahko kdaj oglasm, bova skup kej spekle, k ona tut obožuje peko hahaha no na konc preideva še na športno tematiko, k pravm, da učim plavanje in gimnastiko je takoj zagrabila...je hotla vedt kam je najbolš, da bi tamalga peljala pa ne vem kaj...haha spet sm zgrešila point svoje službe :D vseen sm ji podala par nasvetov glede tega, če sm že na njenm pragu ne. Je bla čist navdušena. Za zaključek mi reče, da mam zdej nove prjatle tle in če bom kadarkoli hotla mal vn iz Sydneja, da se lahko vedno oglasm pr njih. Ja kako so pa eni prjazni ej! No s svojim vrelim čajem se odjajcam naprej...ura je glih 7 in Roxy nas bo počas začela pobirat. Z eno tetko sm bla dogovorjena, da se kasnej oglasm, da sam še podatke vpiševa tko da tečm na tist naslov...čaj sm itak zlila use povsod in se poparla po rok haha pred hišo skrijm kozarčk za grmovje in potrkam na vrata...matr me je nategnla teta, zdej se pa dela, da je ni doma -.- jebemtiš. Že vidm Roxy k se prpelje po ulci. Usi so že v kombiju, premočeni in premraženi, revčki :D takoj si sezujem ogabne čevle in nogavice in si stopala posedem pod rit...aaaaah toplina. Party se je začel že v kombiju...na poti na zabavo se itak ustavmo še na večerji. Preoblečemo se kr v Meku na wcju, Roxy si nafljocka faco kr za mizo med tem k se baše z BigMacom haha midve z Melti sva si razdelili eno truško pido in vsaka en falafel....seveda se pa nism mogla upret McFlurry-ju za 2$. YAAAAAS!! It's Friday and I deserve it! Še predn se usedemo nazaj v kombi so babe zunej na parkirišču že ogrevale svoje pete in odzumbale na par španskih komadov haha no Ronnie je v balonu nagrad dobila gajbo piva tko da so vsi razen mene in Roxy začel že v na poti na žur. Igramo se pivsko igrco, kaj pa druzga...midve k ne pijeva sva zato svoje deleže podelile drugim haha al so že vsi dobr »načeti« še predn pridemo do bara haha no dopoldne pred delom smo vsi nrdil še skrivni iziv...vsak je na listk napisov osebo iz ekipe, k jo je hotu dans premagat v prodajah in zraven napisat še izziv, k ga ta more nrdit, če ti to uspe. Če te pa premaga oseba, k si jo ti napisal, pol morš pa ti nrdit svoj izziv! Js sm napisala Melti. Izziv pa, držat stojo na rokah. No Melti nam je dans usem sprašila riti z dvema prodajama haha js pa tut nism dobr premislna svojga izziva hahaha...stoja na rokah pred vsemi na Awards Partyju v oblekci in perilu, k ne pokrije glih cele zadnje plati (if you know what I mean hahaha), no pa še Brejkdensat bom mogla z Brandonom, jaooo :D Roxy nas skipa pred barom, dobimo zapestnice za free drinks all night (sej ne da men to kej korist) in žurka se lahko začne. Po dolgm dolgm času sm spet zunej v petek zvečer ajjj! :D fajn je spet mal se naplesat in podružt s kul ljudmi. Naša najbolša meneđerka je pobrala kr nekej nagrad vključno to za najboljšo ekipco, h kateri sm tut js prispevala 1 prodajo, kar pomen, da bo tut moja faca na steni slavnih! :D  no preplesan zvečer sva z Melti zaklučle ob tik pred polnočjo, ker nisva hotle same domov...pa sva se prdružle PK-ju, k naju je pospremu. Kaaaaj sm zjebana...al jutr spet delam. Safe to say...I'm done ob 1 ponoč.

Poraba denarja: pida=5$, falafel=1.5$, sladoled=2$; SKUPAJ = 8,50$

Pozdravčki iz skoraj poletnega Sydneya <3

p.s. preberi še dnevnik predhodnjih dni...s klikom tu!

"Congratulations, you have been successful in the interview..."

Pon. 9.10.2017

Stanje pripravljenosti: Prvi frej dan! Wiiii, čeprav sem ga začela že zgodaj, saj me dopoldne čaka intervju za delo v organizaciji, ki pomaga dobrodelnim ustanovam zbirati sredstva – torej služba od mene zahteva, da pridobim čim več donacij...glede na moje Neizkušnje, bi bla tale kr zanimiva haha »intervju« traja eno uro. Da ne bo kdo mislu, nism sedela ena na ena z direktorjem, ki me je eno uro izpraševal vprašanja tipa »zakaj pa ti misliš, da bi bila dobra za to delo?«...skupaj z ostalimi prijavljenimi se posedemo v pisarno kjer nas sprejme direktor organizacije Earth Impact. Ta nam razloži kako podjetje deluje, kakšna so načela, kaj služba od nas zahteva in ostale podrobnosti. Pravi, da se vsak teden družijo z zaposlenimi, organizirajo road tripe po državi in družabne dogodke. Seveda so tu še bonusi za tiste, ki dobro delajo in so prizadevni. Zveni super. Potem vsak deli nekaj dejstev o sebi, izkušnjah in odgovori na par njegovih vprašanj. Na koncu pove, da nam sporoči do četrtka, če smo bili uspešni in kdaj lahko začnemo z uvajanjem. Ok, po pravici ne pričakujem ničesar....zato kar pičim proti Bondi Beachu, kjer sem zmenjena z Jasmin, da preživiva ta krasen sončen in topel dan na plaži! #lajf ...kasneje se nam pridružijo še fantje, Pakdat spet pripelje novega prijatelja haha al se naš skupni chat na Fb kar širi in širi :) voda je še vedno mrzla, zato se kljub Jasmininem prepričevanju ne odločim za skok v morje...

Popoldne se počasi spokamo nazaj proti centru. Jaz sem zmenjena z Argentinotom, da se oglasim v stanovanju in mu predam polog za sobo. Pa se mi model ne oglasi. Ha, dobr. Dobim sms sporočilo...Earth Impact: »congratulations, you have been successful and are hired. Come for training tomorrow or Friday and start work right after that.« WHAT?!?! Čist sm zmedena. A kr tko?! Mislm, ne me narobe razumet...plača bo solidna, plus če mi rata dobr delat dobim kr precej bonusov, pa še ful time je.... sam...kaj pa Proteini??  Kaj bom pa Megan rekla zdej?? A naj sploh sprejmem nov job? Ok tut fantje in Jasmin se strinjajo , da bo služba za več keša boljša izbira tako da se kar lotim sestavljanja smsa za Megan. Probam čim bolj razložit situacijo in upam, da bo razumela, da je moja prioriteta trenutno dindin in da bo ful time job boljš zame. Ponudim se, da še vedno lahko delam vikende, če bi me rabila, saj bi si tudi sama to želela! Prov bed se počutm, da sm jo tko skenslala po fakin tred pravih delovnih dneh! :o a se to sploh lahko? Haha Nimam kej...držim pesti, da bo razumela in sprejela mojo odločitev. Vrnemo se v center, Argentino se mi pa še kr ne javlja....nč pol mu pa ne bom dans nesla keša! Se odločimo, da gremo na večerjo....ja spet na Noodle market...don't judge! I'm such a bad person ahahah, ne zdej pa res zadnjič zadnjič!! Tokrat po tehtnem razmisleku vzamem Pad Sew eew nudle...ooooo nebesa!! Sej glih k se lepo najemo, je že ura tok, da je treba počas proti domu (babiceee, spanje ob 10!) poslovimo se do jutri, ko nas čaka en nor dan...Glih tok, da ne tečem proti hostlu, ker tok piha in me tko zebe! Aaaaaah, komej čakam en vroč tuš zdele *.*....HAAAA the joke's on you woman! Nema tople vode zate danes ha-ha-ha. :( tko, če se že v morje nis hotla namočt, si pa zdej dobila cold shower. Shock.

Poraba denarja: kosilo= 9.90$, večerja=12$; SKUPAJ = 21$

Tor 10.10.2017

Stanje pripravljenosti: aaaaaaa končno!!!! Danes se pokamo proti Featherdale wildlife parku kakšno slabo urco stran od Sydneya. Vsi smo že na trnih, ker bomo končno v živo spoznali prave avstralske živalice...kengurujčke, wallabije, KOALE...!!! Ob 9 smo zmenjeni na centralni postaji iz kjer se z vlakom podamo proti parku. Začuda ni nobene gužve za vstop. Plačamo, vzamemo hrano za kengurujčke in že smo na pragu...

takoj iz prve nas pričakajo wallabiji, leni vombati in številne vrste ptic (ki ob malih kengurujčkih itak nikogar niso zanimale). Čist noro je, da wallabiji kar tako prosto skakljajo okoli, pridejo do tebe, se pustijo božat in si kar sami s tačkami postrežejo s hrano iz tvojega kozarčka. Mislm, da ni treba izgubljat besed o tem kako smo že po prvih 2 minutah nrdili tisoč slik. 

Al smo k otročki v trgovini s (pravimi) igračkami! Nadaljujemo sprehod po parku in smo že pri KOALAAH!!! Iiiiiii, za dodatnih 25$ se lahko z eno tudi slikaš, jo pobožaš, le v naročje je morš vzet. :( vseeno, nepozabno! Božala sem pravo koaloo, kako so mehkee, ko igračke!!! Paznica v ogradi nam razloži par dejstev o koalicah; spijo tudi po 20 ur na dan, vmes se malo zbudijo, pomalicajo in to je to...od ne vem koliko stotih vrst bambusa te zbirčne Metke jejo samo kakšnih 20, pa še to samo drobne mehke zelene listke, ostalo pa fliknejo stran! 

Haha po tem nepozabnem doživetju se odpravimo na naslednjo postajo...še več kengurujev in wallabijev, ki se prosto šetajo okoli in sam, da zagleda lonček v tvojih rokah, že priskaklja do tebe te zgrabi za roko ali lonček dejansko potegne proti sebi. hihihi Prov čudno mi je, da niso bajski, k pr vsakem mal pomalčkajo! :o vidmo še vombatke in quoko (najsrečnejšo živalico na svetu!)

Pot nas vodi še mimo pingvinčkov in ptic do tasmanskega vraga...avtohtone vrste živali, ki živi samo, ne boste verjeli, na Tasmaniji! Tale se kr ni hotu ustavt za fotko, no pa itak ni najlepša stvar na svetu tko da nč hudga :D

slišmo, da se na sredini parka glih pripravlja predstavitev krokodila...že tečemo! Paznica nam razloži par zadev o teh norih živalih in nam pripravi mali šov – pokaže, kako se požene za hrano na kopno in kako po hrano skoči iz vode! Wau...ne bi si želela tegale srečat kje u živo :o 

v parku tako lahko vidiš še dingote, emuje in se več kengurujev. Po tem, ko nam en skor pobegne iz ograde (thanks to Jasmin haha še dobr, da majo dvojna vrata in dvojne ograde haha), se razgledamo še med plazilci, vidimo varane in papige ter si privoščimo malčko! 

Pred odhodom domov je pa itak obvezen obhod po trgovini s spominki. Waaaa, polni navdušenja in lepih vtisov se odvlakcamo nazaj proti mestu in po poti kar ne mormo nehat razpravljat o tem doživetju haha očitno je, da smo čist adijo!

Po vrnitvi v center se fanta in Jasmin ustavijo v hostlu, da odložijo stvari nato pa se podamo proti obali....na palačinke!!! Wopwop slabih 45min hoje kasneje smo si jih res že pošteno zaslužili...tole je eden boljših placov v Sydneyu in precej priljubljen kafič po prežurani noči, saj so odprti 24/7!! Because why not pancakes at 4 am. :D itak smo rabil glih pol ure, da smo se dejansko odločil kaj želimo in naročil....in absolutno tale bombastična poslastica ni razočarala! Njamaaa

Jasmin in Pakdat se odbajsata nazaj proti hostlu, jaz pa se z Willom in Ashem odpravim na sprehod čez Harbour Bridge. Če bi bilo vreme lepše, bi bil tale pogled iz mosta še bolj neverjeten. Wau. Google maps oceni, da nam bo sprehod čez uzel približno uro in pol....js ne vem čez ker most stric google hod, ampak mi smo ga prehodili v točno 18minutah ležerne hoje. What?? Nč, to bo to za danes, sam upam, da bo še kej tople vode, ko pripešačim nazaj v hostel...

Poraba denarja: OPAL=20$, Featherdale park=25$ (s popustom), slikanje s koalo=25$, kosilo=6$, palačinke=12$, večerja=3$; SKUPAJ = 91$

Sre 11.11.2017

Stanje pripravljenosti: aaaa Pakdat je danes odšel v Adelaide, Jasmin jutri odhaja, kaj bom pa zdeeeej??? Spet brez prjatlov :( ker je Jasminin zadnji cel dan, ga preživiva skupaj še z nekaj dekleti iz njenega hostla in se odpravimo v bližnji šoping center. Počasa že delam seznam stvari, ki jih moram kupit za novo sobooooo! Btw glih sm plačala polog in končno je soba zares moja! Dan selitve – nedeljaaa! Po lahkem kosilu se ostala dekleta odpravijo nazaj proti hostlu, midve z J pa še malo okol. Zavijeva v Sephoro, Mac sva raje izpustili, ker bi drugač tam pustila glih ves svoj keš.......na poti nazaj proti centru mi kočno odgovori Megan iz Proteini Cafeja...pravi, da razume mojo situacijo s službo in da ni panike, če bi pa vseeno lahko prišla delat še v soboto...JA VALDA! Huh, se mi je kr kamen odvalil od srca....še vedno mi je prov bed, da sm jo tko skenslala, al mi je glih ratalo ušeč delat tam :o the thins we do for (more) money! :o torej v petek začnem z uvajanjem v novo službo, v soboto še oddelam v Proteiniju, v nedeljo pa selitev! Ni kej, pester vikend bo! Jasmin v hostlu odloži nakupljene stvari, nakar se kar na mestu odločiva, da se odpraviva ven na zadnjo večerjo...strica googla vprašava o najboljših placih za jest v mestu...Caffe Roma. Priročno čisto blizu mojega hostla tako da pot na noge pa pešaka, itak odprejo šele ob 6. Torej se nama nič pretirano ne mudi, nobena od naju niti ni še pretirano lačna. Tako se ustaviva na parih mestih po poti in v ležernem tempu premagujeva Sydneyske hribe. V restavraciji se pojaviva par minut po odprtju, tam pa že precej ljudi. Že mora bit dobra! Že v naprej sva si vse splanirali s čim se bova razvajali in si dobrote tokrat delili, predvsem, da prišparava pri dragocenih dindinih. Najprej se odločiva za garlic pizza bread...vse kar mu manjka je še dobra mocarelca po vrhu pa bi imeli ene fantastične pičiče! 

Za sladičko pa Pizza ala Nutella....a je lahko še kej boljšega kot nutella na pica kruhu?!?!?! Sploh ne bom zgubljala besed, rajš prpopam slikce :D naj vas ne prestraši »velikost«, ker je bilo testo ekstra tanko, obseg pa nekje velike pice v sloveniji (halo, sej nismo v ameriki haha). Kljub temu se po končanem bajsanju sam še naslonva na stol in nemo obsediva. Matr tole je pa bla zadnja večerja v stilu!

Plačava in se odkotaliva vsaka v svoj smer – Jasmin na vlak, js pa v hostel. *bruh, bruh*

Poraba denarja: Kosilo=9.90$, depozit za sobo=400$, večerja=14.50$; SKUPAJ = 424.4$

Čet 12.10.2017

Stanje pripravljenosti: jutro danes začenjam v izi. Z Jasmin sva zmenjeni šele ob 11, da se ona lahko v miru pripravi na odhod domov. Mene pa najprej čaka zajtrk in še nekaj dela za blog. ob pol 10 se počasi odpravim peške proti operi. Tam ugotovim, da me je klical Ross iz Earth Impact, moje nove službe.....jaooo k bi vedu, da sovražim govort po telefonu! Suck it up woman, it's for you'r job!! Kličem nazaj, k sreči se ne javi haha v tem času se mi že pridruži Jasmin. Odpraviva se proti najstarejšemu predelu mesta – The Rocks...na poti me spet kliče Ross... »Inhale, exhale, you got this!« Hello?! Blablablablabla, ok prav, da me hoče sam spomnt na jutrišnje uvajanje, kaj rabim sabo in kdaj se dobimo. Kul, see ya then! ....no vidš, da ni blo tko hudo...ahhhh tle bom očitno še velik nekih svojih strahov premagala :D midve se že lepo smestiva na hribčku v parku z norim pogledom na Harbour Bridge. Tam posediva se malo posončiva in kasneje nadaljujeva sprehod proti Darling Harbour, kjer si privoščiva kosilo. Počas bo že treba nazaj proti hostlu, saj mora Jas na letališče. :( pospremim jo na železniško postajo kjer se posloviva...ona se nato odvlakca proti »domu«, jaz pa raziskovat še nevidene dele mesta....Market v China Townu

....poln stojnic z vso mogočo kitajsko kramo hahaha česa vse pa ti ne prodajajo ajjjj, uč vržem še na kitajski supermarket (svašta, ene stvari so prov bizarne!!) in pičim proti domu. And I'm all alone! Zdej pa re sne vem kaj nej sama s sabo....ahhhhh ja, še ena slaba stran selitve v tujino, polno folka okol tebe, ampak brez prjatlov in družine se definitivno počutiš osamljeno....bolš da bodo jutr na uvajanju kakšni kul ljudje! :)

Poraba denarja: kosilo in ostanki za večerjo=9.90$; SKUPAJ = 9.90$

Pet 13.10.2017

Stanje pripravljenosti: petek 13! Dopoldne začnem umirjeno z zajtrkom in pripravami na uvajanje v novo službo. To bo še zanimivo! :) Ves čas se prepričujem, da je dobro, da sprobam še kaj drugega kot že klasično in ustaljeno delo z otroki, v čemer sm že od kar sem prvič začela delati pred dooolgimi leti :D mislm, treba bo sprobat ane, če ne probaš, ne veš. Si mislm....v primeru, da bom zelo pogrešala učenje in delo z otroki, bom pa točno vedela, da je to nekaj v čemer se vidim in kar želim početi. Makes sense? Does to me :) že hodim proti glavni pisarni Earth Impact-a. Zopet izpolnim predstavitveni list in se pridružim ostalim 6 kandidatom, ki so danes na uvajanju. 3 tujke (poleg mene še Nemka in Švedinja) ter 4 domačini (trije Avstralci in en sosed z Nove Zelandije, po imenu in izgledu pravi Maor! :p). Začnemo s predstavitvijo vseh zbranih vključno z mentorjem; ta je Britanec, ki je v Avstraliji že 4 leta in pravi, da je začel svojo pot točno tu kjer smo zdaj mi...z vsemi birokratskimi zadevami, obrazci, pokojninskim skladom, davkih in pogodbo. Huh, nč se ne špara model, glih tok, da nas ni zametov s papirji! Na hitro gremo še čez pravila, kako se obnašati, ko nosiš uniformo in predstavljaš firmo, kaj obleči in podobno. Pogledamo še prispevek o organizaciji za katero bomo dejansko delali – Plan International in hvala bogu...pavza za kosilo! Nič ne odlašamo, sam da se najemo, nas že čaka drugi del uvajanja – imitacija terena. Mal igre vlog hihi. Učimo se kako izpeljat pogovor od uvoda do zaključka, kako se držati, kretnje z rokami, glasnost in ton govora, kje stati, katere tehnike »prodaje« uporabiti in ostalo, da bomo ja uspešno prišli do zaključka in donacije. Mentor navije musko, mi pa v parih vadimo pogovor na teren in skušamo preglasiti ozadje – pravi Ross, da je to zato, ker te zunaj itak vedno nekje dobi, kar moraš preglasit – kosilnica, avto al pa gasilska sirena haha tole bo res še neki zanimivga :D po dobrih petih urah uvajanja smo približno 5% ready za pravo delo...sej ni panike, mamo še cel vikend da zvadmo, začnemo šele v pondelk. Ha-ha. Še dobr, da bomo vsaj prvi teden spremljali vsak svojega mentorja in se učili na licu mesta...bolš da, k ne vem, če so moji možgani že zmožni v angleščini hitro sprocesirat in odreagirat v nepredvidljivi situaciji v pogovoru haha Btw od pasu navzdol mormo bit v črnem...tut čevlji! Pismu, zakaj nikol nism marala črnih tenisk, zdej jih morm it pa kupt! -.- a ne vejo, da je multi colour the new black?! Anyways, upam, da bo tole šlo kot treba. No, če ne, se bom pa mal naučila glumit...big deal. :D popoldne se odpravim na sproščujoč sprehod po centru, da si odsedim zasedeno guzico. Mal mam časa za razmislek...počutm se kot da sm tukej že najmanj sto let :o ...ni kej, odločitev, da se preseliš tok daleč in na neznano lokacijo s sabo prinese tudi veliko mero osamljenosti. Kdaj paše mal samote, v enih momentih si pa res želiš smo, da bi vidu vsaj kašno poznano osebo, kaj šele družino in bestije bajske. Al neke ljudi že spoznavaš pa to, sam ti definitivno ne morjo nadomestit enga kvalitetnega pogovora z nekom, k te pozna. Sej veš, »kva je pa dans lepo vreme...«, »ej ti, a greš dans kej na plažo, al uno znamenitost pogledat?«, »ej a se dobimo na night noodle marketu pa rečemo kašno o čist random stvareh?« .......the price you pay :) sej vem, da bo s časom lažje. VSAK začetek JE težak, pa naj si še tko lažemo v faco, da u bistvu ni. Ampak zadeve se bodo poklopile, družba bo že pršla, pol pa januarja sploh ne bom hotla drugam! Daj času čas pravjo...kdo že?! Aja, mogoče tut ne bi škodlo, da sm mal manj people hejtr pa se dejansko spravm kam koga spoznat???? BUT WHYYY :( hahaha a se sam men zdi, al dan dans 90% folka »druženje« enači samo z žuranjem in zapijanjem, dan za dnem in noč za nočjo? Because it sure seems like it...mogoče pa sam js živim v paralelni univerzi pa sm ponesreči obkrožena sam s takimi....pol sm pa js čudaška pa nedružabna. Sori k grem spat ob 10.

TO TO LIST:
be less people hater!!!!!

Končno sm si kupla nov zvežček za dnevne zapise. Tak ful lep, čist zame, pa še na razprodaji je bil – names 5$, 3$, bargain!! Za večerjo sm si kupila še vrečko brokolija, k ga bom sam fliknla v ostanke riža od kosila #savingmoney al, če sem bom pa kej naučila tle, je pa uporabljanje mikrovalovke. Zaenkrat nism še nč zapalila al pa vrgla v zrak *self high five* in ja, prov vidš, doma nimamo mikrovalovke, ker je ne rabimo! Caret sostanovalec se spet norčuje, ker me vsak večer vid na kompu...prav, če pišem domačo nalogo...hahahaha že dolg ne veeeeč, yaaaas! Glih majo tipi razpravo o klimi v naši sobi, je sosedu čist zmočila postlo, ker je iz nje kapljalo. Vsi so si enotni, da definitivno te nočitve ne bo plačov – je že res, postlo ma čist mokro...hahaha ne morm si kej kot pa da se smejim njihovi razpravi...pa ne temi ampak načinu, tonu in naglasu govora hahah Britanci :D nč, treba bo zaklučt z domačo nalogo...jutr me čaka še zadnji delovni dan v Proteiniju :(

Poraba denarja: kosilo=10$, rokovnik=3$, večerja=2$; SKUPAJ = 15$

Sob 14.10.2017

Stanje pripravljenosti: službo dans začnem šele ob 10 zato si jutro valda vzamem čist na izi...sej je le nedelja! :) počasa pozajtrkujem in se pripravim na odhod. V kafiču ne čutm neke posebne napetosti al pa zamer s strani Megan, ker sem jo »pustila na cedilu«. Spet mamo tok dela, da sam letamo gor pa dol...pucamo, neskončno posode, neskončno hrane...cela norija. Mislm, če ne druzga, me bo ta izkušnja zihr naučila kako se hitr obrnt. Spet sm nrdila par smoothijev in pobrala PAR (!!!) naročil. Glih, k sm se navadla, pa odhajam...mi je res kr žal, da ne morm več tle delat -.- Na konc spečm še bananin kruhek, nrdim pire iz sladkega krompirja in falafle. Overall, vse smo izmučene ampak še ena dobro speljana sobota za nami! Predn smuknem čez vrata se še mal zagovorim z Megan. Tazadno kar si želim je, da bi si kej slabga mislna o men, zato se ji še enkrat opravičm in obrazložim zadevo. Na moje presenečenje je odziv čist neki druzga kar sm prčakvala...prav, da čist razume in da s tem, ko da možnost enmu backpackerju tako k sm js, točno ve v kaj se spušča in da je velika vrjetnost, da ne ostaneš za dolg. Huh. Še dobr. U bistvu me še pros, če lahko pridem še naslednji vikend, ker nima pokrite te izmene...JA DDDDD!! kadar čš, valda da pridm :) no pa se bodo zadeve počas začele poklapljat.......v hostlu se sam še fliknem na postlo in obsedim. Tisti k me dobr poznajo bodo točno vedl kaj se mi še motalo po glavi......kaj pa večerja?? Hahaha na hitr se odločm....Night noodle market....men res ni pomoči. Ampak dans nism še nč zapravla tko da si laho zdej prvoščm hahaha  zunej dežuje...še univerzum mi hoče preprečt to nespametno in potrošno odločitev, a js se ne dam! :D čez dobrih 20min, že stojim v vrsti za Puffle in dež poneha. Daša: 1 – Univerzum: 0! Vrsta se počas premika....no sej mogoče bom čez kašne pol ure glih pršla do svojga korejskega sirovo jajčnega vaflja s korejskim pohanim pickom. Mmmmm *.*

S svojo prelestno večerjo se tako sprehajam po marketu...deležna sem številnih poželjivih pogledov....in si mislm, k bi blo tko kdaj še kadar nimam hrane v roki!!! Hahaha (not)kidding :D sej sm se kr hitr spokala ven, da ne bi »ponesreč« še v kašno vrsto zavila...tole bo čist dost za dans. Zdej pa šibam nazaj pakirat, spet dežuje.

JUTR SE KONČNO SELIM!!!!!! Wopwopwopwopwopwopwop

Poraba denarja: večerja=16$; SKUPAJ = 16$

Lupčkii vsem!! <3 

P.s. klikni TU, za predhodnji prispevek!